Meliton je bil škof v Sardesu. Napisal je apologijo krščanstva, ki jo je posvetil cesarju Marku Avreliju, homilijo o praznovanju velike noči in spise o Cerkvi, duši, telesu in duhu ter o Jezusovem utelešenju. Ohranjen je seznam kanonskih knjig Stare zaveze, ki ga je sestavil; da bi jih raziskal, se je Meliton odpravil na romanje v Sveto deželo – eno prvih potovanj v Sveto deželo, ki so zabeležena v zgodovini.
Meliton je bil predstavnik kvartodizmanov, ki so se držali apostolske navade, da se velika noč vedno praznuje na dan judovskega praznika Pesach, torej 14. nisana, ne glede na dan v tednu, medtem ko so drugje veliko noč že zgodaj prestavili na nedeljo. V 2. stoletju so se nato razvnele burne razprave o datumu velike noči. V pismu škofa Polikrata iz Efeza papežu Viktorju I. je Polikrat zagovarjal kvartodecimane in kot pričo za njihovo pravovernost, ki jo je Viktor dvomil, med drugim navedel Melitona, ki je vedno hodil v Svetem Duhu in zdaj počiva v Sardesu, kjer čaka na obisk iz nebes, saj naj bi vstal od mrtvih.
Novice o Melitonu in ohranjeni fragmenti njegovih spisov izvirajo predvsem od Evzebija iz Cezareje. Tertulijan je hvalil popolnost Melitonovega pisnega sloga in povedal, da so ga mnogi imeli za preroka. Polikrat iz Efeza ga je imenoval evnuh. V pravoslavnih cerkvah Melitona častijo kot cerkvenega očeta.