“O vzvišeni Gospod Bog, reven hlapec sem in nimam ničesar, da bi se oddolžil tebi, ki si moj gospodar. Glej, Gospod, ubogi Lazar sem, poln slabosti in revščine, ki jo prinaša s seboj nižji del človeške narave, in tako ubog, da ne najdem v sebi nobene kreposti, ki naj bi ti bila v veselje; pač pa zelo hrepenim, da bi te ljubil … Daj mi, moj Bog, bogastvo svoje milosti, obogati me z njo in daj, da ti bom mogel darovati vsa krepostna dejanja, ki jih tvoja milost izvršuje v meni: kesanje, ker sem te žalil, sklep, da te ne bom več žalil, stanovitno voljo, da te bom posnemal v življenju in smrti, v veselju in trpljenju; in slednjič vdanost v božjo voljo v vseh rečeh, da bom v vsem, kar se mi zgodi, ali je duši prijetno ali neprijetno, vedno ponavljal: zgodi se tvoja sveta volja v nebesih in na zemlji.”
by
sv. Karel iz Seeze