Salomon Leclercq, mučenec iz reda bratov krščanskih šol. Njegovo svetno ime je bilo Guillaume Nicolas Louis. Rodil se je v škofiji Arras 14. novembra 1745. Obiskoval je trgovsko šolo, ki so jo vodili bratje, katerim se je kasneje pridružil tudi sam. Njegov oče je želel, da bi ga sin nasledil pri njegovem trgovskem delu. Takoj po končanem izobraževanju ga je poslal delat k raznim trgovcem. Prišel je v Pariz, kjer pa mu okolje ni odgovarjalo. Po vrnitvi domov je očetu izrazil željo, da bi rad sledil zgledu svojih nekdanjih učiteljev. Tako je leta 1767 vstopil v noviciat. Pet let kasneje je izpovedal večne zaobljube. V naslednjih letih se je posvetil poučevanju. Nekaj časa je sam vodil noviciat. Leta 1787 je bil imenovan za tajnika generalnega kapitlja, po katerem je ostal v vodstvu svojega reda.
Zatem pa so prišla nemirna leta revolucije. Leta 1791 so bili bratje prisiljeni zapustiti svojo hišo. Leclercq je bil edini, ki je ostal, da bi jo branil. Četudi je bil v civilu, ni ostal neopažen. 15. avgusta 1792 je bila njihova hiša zajeta, sam pa je bil aretiran. Kot jetnika so ga odpeljali v karmeličanski samostan, na vrtu katerega je bil nekaj dni kasneje, 2. septembra, barbarsko umorjen. Na istem mestu je bilo v tistih letih ubitih 166 duhovnikov in redovnikov. Njihova telesa so bila odvržena v vodnjak.
Le nekaj dni pred smrtjo je brat Salomon napisal eni svojih sester: »Trpimo z veseljem in hvaležnostjo za križe ter bridkosti, ki so nam poslani. Jaz nisem vreden, da bi trpel Zanj, glede na to, da doslej nisem izkusil ničesar slabega, medtem ko obstaja toliko izpovedovalcev vere v težavah.
Vir
Salomone Leclercq je bil francoski duhovnik iz reda bratov krščanskih šol. Po treh letih od začetka francoske revolucije, ko je imel 47 let, je bil postavljen pred izbiro: ali priseči zvestobo ustavi ali pa plačati posledice zavrnitve. Leclercq se je kakor mnogi drugi duhovniki, redovniki in redovnice temu nasilju uprl, kar ga je pripeljalo do smrti. Umrl je kot mučenec leta 1792 v Parizu.
Vir
»Trpimo z veseljem in hvaležnostjo za križe ter bridkosti, ki so nam poslani. Jaz nisem vreden, da bi trpel Zanj, glede na to, da doslej nisem izkusil ničesar slabega, medtem ko obstaja toliko izpovedovalcev vere v težavah.« (v pismu sestri pred smrtjo)
»Kar zadeva nas, se držimo tistega, v kar smo verjeli pred desetimi in dvajsetimi leti; verujemo v tisto, kar so verjeli naši predniki pred sto in tisoč leti; in verujemo v to, v kar je ves katoliški svet verjel od nekdaj.«
Ime: Rodil se je kot Viljem Nikolaj Alojz. Večinoma je uporabljal ime Nikolaj, ki je zloženo iz grških besed nike »zmaga v boju« in laos »narod, ljudstvo«.
Rojen: 14. novembra 1745.
Kraj rojstva: ribiško mesto Boulogne-ser-Mer, Pas-de-Calais v Franciji.
Umrl: 2. septembra 1792.
Kraj smrti: karmeličanski samostan v Parizu, Francija.
Družina: Bil je peti od devetih otrok bogatega vinskega trgovca Franca in njegove žene Marije Barbare. Poleg štirih bratov je imel še štiri sestre, a je oče želel, da bi prav on prevzel družinsko podjetje.
Mladost: Starši so ga poslali v šolo, ki so jo vodili bratje krščanskih šol, da bi se izučil za trgovca. Po končanem šolanju je kot vajenec delal v usnjarni v mestecu Desvres, kasneje pa se je zaposlil pri stricu v pivovarni Boulognea, vendar je že po nekaj mesecih odšel v Pariz, od tam pa se kmalu vrnil domov.
Skupnost: 25. marca 1767 je vstopil v noviciat kongregacije Bratov krščanskih šol oz. »šolskih bratov« v Rouenu in dobil ime brat Salomon. Red je leta 1681 ustanovil sveti Janez Krstnik de la Salle, ko je začel z ustanavljanjem šol širom po Franciji in vzgojo primernih učiteljev. Ta ustanova, razvejana po vsem svetu, še danes deluje po njegovih pravilih. Bratje so načeloma samo laiki.
Službe: Znotraj reda je najprej skrbel za poučevanje in bil nekaj let voditelj novincev. Kasneje je postal prokurator, provincial in tajnik generalnega kapitlja.
Revolucija: 14. julija 1789 je z napadom na Bastiljo izbruhnila francoska revolucija. Država je zaplenila vse cerkveno premoženje. 12. julija 1790 je začel veljati zakon o Cerkvi, znan kot »civilna ustava«, s katerim si je država zagotovila nadzor nad Cerkvijo. Duhovniki in redovniki so morali pod grožnjo izgnanstva, zapora ali smrti priseči na to civilno ustavo.
Mučeništvo: Ker niso želeli priseči ustavi, so bili bratje prisiljeni zapustiti redovno hišo, Salomon pa je ostal v njej, da bi jo branil. 15. avgusta 1792 so revolucionarji hišo zajeli, njega pa odpeljali na vrt v karmeličanski samostan, kjer so ga kasneje umorili in vrgli v vodnjak.
Zavetnik: preganjanih kristjanov.
Upodobitve: Upodabljajo ga v črni redovni obleki z značilnim ovratnikom, mučeniško palmo in križem.
Beatifikacija: Papež Pij XI. ga je 17. oktobra 1926 razglasil za blaženega, papež Frančišek pa 16. oktobra 2016 za svetnika.
Goduje: 2. septembra.
Vir