Doslej smo bili vajeni, da je bil god papeža Siksta I. na dan 6. aprila. Nova izdaja Rimskega martirologija pa je prenesla praznovanje njegovega godu za tri dni nazaj, na 3. april. Nekdaj smo ga prištevali med mučence, (gl. ŽS II, 38) zdaj so zvečine opustili to misel, ker ga najstarejši ohranjeni seznam papežev pri Ireneju (u. 202) navaja kot šestega naslednika sv. Petra, ne trdi pa, da bi bil mučen, kakor o njegovem nasledniku Telesforu (LS I, 94). Po novih predpisih (iz 1. 1969) bo njegov spomin odpadel tako pri maši kakor pri brevirju. Vzrok zato je pač okolnost, da nam zgodovina o tem papežu malo zanesljivega poroča in nam tako ne more svetiti kot zgled na poti h Kristusu. Niti čas, kdaj je vodil Kristusovo čredo, se ne da natančno dognati. Navadno se držimo sodbe izkušenega zgodovinarja Evzebija (Cerkv. zgod. IV, 5), da je Sikst I. umrl 1. 128/29 po desetih letih vladanja.
BSS XI, 1254-56; Herman A. P. Schmidt, Introd. in lit. occident. (1960), 543.
Vir: Miklavčič,Maks/Dolenc,Jože: Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana 1973.
V Rimu, sveti Sikst I., ki je v času cesarja Hadrijana vodil Rimsko Cerkev, kot šesti papež po blaženem Petru.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.