Rodil se je 8. aprila leta 1761 v Périgueuxu; umrl pa 22. januarja leta 1850 v Bordeauxu.
Kot mlad duhovnik je doživel posledice Francoske revolucije. Leta 1797 je moral bežati v Španijo, leta 1800 pa se je vrnil v Bordeaux. Širil je pobožnost do Marije. Leta 1817 je ustanovil družbo marijanistk, kasneje pa še moško vejo marijanistov. Do leta 1841 je bil tudi generalni predstojnik.
Vir
V Bordeaux-u [bordóju] (v Galiji), blaženi Viljem Jožef Chaminade [šamenád], duhovnik, ki se je trudil, da bi zbral laične vernike za pospeševanje čaščenja Blažene Device Marije in za pospeševanje zunanjih misijonov. Zaradi tega je ustanovil Inštitut Hčera Marije Brezmadežne in Družbo Marije.
Vir
Wilhelm Joseph Chaminade se je rodil 8. aprila 1761 kot najmlajši od trinajstih otrok trgovca s suknom v Périgueuxu na jugozahodu Francije. Tako kot trije njegovi bratje se je odločil, da bo postal duhovnik. Pri desetih letih se je Chaminade vpisal v cerkveno šolo v Mussidanu, kjer je starejši brat že delal kot učitelj.
Po filozofskem in teološkem študiju na univerzah v Bordeauxu in Parizu je bil leta 1785 posvečen v duhovnika. V Mussidanu se je posvetil mladim ter delal kot učitelj in upravitelj kolegija. Leta 1789 je izbruhnila francoska revolucija. Duhovniki so morali prisegati civilni ustavi in tako so bili prisiljeni prekiniti z Rimskokatoliško cerkvijo. Vendar oče Chaminade in njegovi bratje te prisege niso hoteli izreči. Med vladavino terorja je bila hiša, ki jo je kupil na obrobju Bordeauxa, njegovo zatočišče. Ko je bil Robespierre leta 1794 strmoglavljen in je oče Chaminade spet lahko javno opravljal svoje pastoralno delo, mu je škof naložil težko nalogo: Moral je spraviti duhovnike, ki so prisegli civilni ustavi, s Cerkvijo. Toda že takrat je bil posebej pozoren na mlade; skrbel je za zapostavljene otroke in mladostnike. Ko so 4. septembra 1797 Pariz zasedli jakobinci in je ponovno začel veljati odlok o izgonu tistih, ki so zavrnili prisego, je moral oče Chaminade zapustiti Bordeaux in po nasvetu nadškofa iz Aucha oditi v izgnanstvo v Zaragozo (Španija). Moral je opustiti prej obetavno področje delovanja. Tudi duhovniki, ki so pobegnili iz Francije in živeli v izgnanstvu v Španiji, niso smeli delati kot duhovniki. Niso smeli poučevati ali delati na področju pastorale. Dejstvo, da se je v Zaragozi nahajalo znamenito marijansko narodno svetišče Marije s stebra, je bilo za očeta Chaminada v veliko tolažbo. V tem času je širil svoje znanje teologije in cerkvene zgodovine ter obiskal več verskih domov, da bi bolje spoznal versko življenje. Vendar je večino časa preživel v molitvi pred čudežno podobo Naše Gospe s stebra. Blažena Mati mu je naročila, naj ustanovi moško združenje, sestavljeno iz laikov in duhovnikov, ter združenje za ženske, da bi z Marijo dali veri nov zagon.
Novembra 1800 se je oče Chaminade lahko vrnil iz izgnanstva v Bordeaux. Tam so prepoznali njegov talent za ustanavljanje organizacij in vodenje združenj ter ga imenovali za generalnega vikarja škofije Bazas (danes škofija Bordeaux-Bazas). Za izvajanje svojega marijanskega poslanstva pa je še vedno potreboval druge podpornike. Oče Chaminade je pridobil Therèse de Lamourous (1754-1836), ki mu je v času revolucije nudila zaščito in dala svojo hišo na razpolago za obhajanje svete maše. Ponudil ji je upravljanje obstoječega doma za moralno zanemarjena dekleta. Po premisleku je sprejela nalogo, da ogroženim deklicam ponudi zaščito in dom. Tako je nastalo „delo usmiljenja“.
Skupina mladih moških okoli očeta Chaminada je hitro rasla. Prvih dvanajst redovnikov je 2. februarja 1801 obljubilo zvestobo Mariji in se posvetilo blaženi Materi. Leta 1816 sta oče Chaminade in Adèle de Batz de Trenquelléon ustanovila versko skupnost „hčera Marije“ (FMI = Filles de Marie Immaculée), ki so danes znane kot sestre marijanistke. 2. oktobra 1817 je oče Chaminade ustanovil moško versko skupnost – marijaniste (SM = Societas Mariae).
Skupnost je 12. aprila 1839 odobril papež Gregor XVI. in 11. avgusta 1865 prejela papeško priznanje.
Oče Chaminade je red vodil do leta 1845, ko je zaradi nesoglasij v kongregaciji in slabega zdravja svoje delo predal sobratom. Umrl je 22. januarja 1850 v Bordeauxu. Njegov grob je od leta 1871 na tamkajšnjem kartuzijanskem pokopališču.
Očeta Wilhelma Josefa Chaminada je papež Janez Pavel II. beatificiral 3. septembra 2000 v Rimu. Njegov liturgični spominski dan je 22. januar.
DE