Zavetnik: Nadškofije Salzburg; otrok, žena v porodnih stiskah
Imena: Virgil, Virgilo, Virgo, Vigil, Virgila, …
Apostola Karantanije, kakor tudi imenujemo svetega Virgila, so zaradi njegovega izrednega znanja matematike njegovi rojaki imenovali kar geometer. To znanje mu je kasneje nakopalo nemalo preglavic, saj so ga zaradi trditev, da je zemlja okrogla in sklepanja, da na nasprotni poluti zemeljske oble prav tako živijo ljudje (antipodi), celo tožili pri papežu; pa se je vse srečno izteklo brez izobčenja. Pot ga je iz Irske vodila na dvor Pipina Mlajšega, od tu pa je z vojvodom Odilom, ki ga je rešil ujetništva, odšel na Bavarsko. Tu je bil najprej opat, nato pa škof v Salzburgu, čeprav je škofovsko čast sprejel precej pozno. Kot misijonar je sprva sam misijonaril po Koroški (Karantaniji), kasneje pa tja poslal svetega Modesta in več drugih duhovnikov. Njegova blaga »irska« metoda misijonarjenja je našim deželam prinesla krščanstvo brez meča in nasilja, s poukom in naukom. Spoštoval je stare poganske navade in jih skušal prilagoditi krščanstvu; upošteval je ljudski jezik in se naslanjal na domače poglavarje. Bil je tudi neutruden graditelj cerkva in samostanov, ki so bili stoletja dolgo pomembni pomniki vere in kulture: prva stolnica v Salzburgu, samostana Kremsmünster in Innichen; med drugim je poživil rudarstvo in odprl zdravilne vrelce v Gasteinski dolini (Bad Gastein). »Pomagal je v vsaki stiski, učil ljudstvo, birmoval, posvečeval duhovnike in jim zagotovil vzdrževanje,« ga hvali njegov življenjepisec.
Ime: Latinsko ime Vigilius povezujejo z nekdanjim pomenom »izhajajoč iz stare rimske rodbine Vergilijcev.« Nekateri pa ime povezujejo z besedo virens, »zeleneč, cvetoč«.
Rodil se je okoli leta 700 na Irskem, umrl pa 27. novembra 784 v Salzburgu v Avstriji.
Družina: Bil naj bi plemenitega rodu. V mladosti je bil deležen najboljše izobrazbe in se je družil s tovariši iz »boljših« družin.
Upodobitve: Največkrat ga upodabljajo skupaj s svetim Rupertom; Rupert ima ob sebi sod soli, Virgil pa dvostolpno romansko stolnico. Oblečen je v škofovska oblačila, na nekaterih upodobitvah pa ima pri sebi posodo za denar ali zemeljsko kroglo.
Čudež: Leta 767 se je Virgil lotil zidanja salzburške stolnice in jo v dvanajstih letih tudi dokončal. Dan za dnem je škof nadziral delo več sto delavcev, jih spodbujal, jim določal delo, na koncu tedna pa jih izplačeval. Ko je to postalo zanj prenaporno, pripoveduje legenda, je vsako soboto postavil posodo z denarjem kar sredi med delavce, da si je vsak sam vzel plačilo. A nihče ni mogel iz nje vzeti več, kot je zaslužil!
Goduje: V nemškem bogoslužnem koledarju ima god 24. novembra, skupaj s sv. Modestom; na Koroškem in pri nas pa 27. novembra.
Vir
V Salzburgu (na Bavarskem, v današnji Avstriji), sveti Virgil, škof, zelo učen mož, po narodnosti Irec, ki je bil s pomočjo kralja Filipina postavljen na čelo salzburški Cerkvi. Tam je zgradil stolnico v čast svetega Ruperta in srečno delal za širjenje vere med Karantanci.
Vir
Salzburg je tesno povezan z začetki slovenske vernosti, saj je bil za naše prednike, ki so živeli severno od Drave, glavno žarišče misijonskega delovanja, kakor je bil za tiste južno od Drave Oglej. Ustanovitelj mesta Salzburg in njegov prvi škof je bil sv. Rupert (+ 717), ki je bil zelo češčen tudi med Slovenci in ima na naših tleh več cerkva. Njemu je bila posvečena prvotna stolnica v Salzburgu, sedanja pa ima poleg sv. Ruperta za zavetnika tudi sv. Virgila. Ta je v slovenski cerkveni zgodovini zapisan kot ‘apostol Karantanije’, čeprav sam ni misijonaril med Karantanci. Bil je škof v Salzburgu, ko je tja prišlo odposlanstvo karantanskega kneza Hotimira s prošnjo, da bi v Karantanijo prišli krščanski misijonarji. Virgil sam zaradi svoje službe ni mogel iti, zato je to nalogo zaupal blagemu duhovniku Modestu, ki je našim prednikom oznanjal evangelij v duhu irskih menihov.
Tudi Virgil je bil po rodu Irec. Rodil se je okoli leta 700 in je bil deležen dobre bogoslovne in znanstvene vzgoje. Postal je opat nekega samostana na jugozahodu irskega otoka. Odlično je bil podkovan v matematiki, zato se ga je prijelo ime ‘geometer’. Toda Virgilu ni bilo do časti in visokih cerkvenih služb. Želel si je drugačnega delovanja in leta 745 ga najdemo kot misijonarja na Bavarskem. Nastanil se je v samostanu sv. Petra nad Salzburgom. Vodil je samostansko družino in tudi škofijo Salzburg, dasi je bil v škofa posvečen šele čez 22 let. Od tukaj je vodil misijonsko delo po Bavarskem in sosednjih pokrajinah.
Svojega misijonskega dela ni hotel vpreči v frankovski politični voz; ni hotel, da bi se krščanstvo širilo ‘z ognjem in mečem’ – vodilo ga je izročilo njegove irske domovine: oznanjati evangelij z ljubeznivim poukom. Zaradi blage irske metode je bilo med Slovenci razmeroma malo odpora proti krščanstvu. Odpori, o katerih poroča zgodovina (Krst pri Savici!), niso bili naperjeni toliko proti novi veri, ampak bolj proti domači knežji rodbini, ki je v deželo poklicala Bavarce.
Okoli leta 760 je prišel v Karantanijo Virgilov namestnik ‘pokrajinski škof’ Modest s skupino duhovnikov in si izbral sedež pri Gospe Sveti. Od tam so misijonarji hodili po sedanji Koroški. Leta 772 je Virgil po uporu poganske stranke mirno posredoval in poslal v Karantanijo nove misijonarje, ki so lepo utrdili krščanstvo med Slovenci ter s tem naše prednike vpeljali v krog tedaj bolj razvite zahodne kulture.
Virgil je kot škof v Salzburgu pokazal tudi veliko praktičnega čuta: odprl je zdravilne vrelce v dolini Gastein (Badgastein), poživil je rudarstvo, da je deželi omogočil dohodke in ljudem zaslužek. Vpliv salzburške škofije je razširil ne le po Bavarskem, ampak tudi po vsej Dravski dolini. Ustanovil je samostana Innichen in Kremsmünster z namenom, “da bi neverni rod Slovencev pripeljal na stezo resnice”. Oba samostana sta odigrala pomembno vlogo pri pokristjanjevanju Slovencev. Na stara leta je prehodil vso svojo škofijo, da bi videl, “če povsod vlada prava vera in se kaže krščanska ljubezen v dobrih delih”. Umrl je v Salzburgu 27. novembra 784. Precej časa je bil njegov spomin pozabljen, leta 1233 pa je bil prištet med svetnike. Skupaj s sv. Rupertom je zavetnik mesta Salzburg.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.