sveta Marta – Lazarjeva sestra

MartaZavetnica gospodinj, služkinj, peric, kuharic…
Atributi: kuhalnica, šop ključev, posodica z mazilom, na oknu strasbourske katedrale iz leta 1350 pa ima krono, ki naj bi označevala njen izvor.
Imena: Marta, Marte, Martha, Marti, Martica, Martika …
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je ena cerkev sv. Marte, kapucinska cerkev, podružnica župnije Marijinega vnebovzetja v Kopru.
V Provansalskem mestu Tarascon je bila v 12. stoletju postavljena cerkev sv. Marte, da bi v njej častili njene domnevne relikvije. V cerkvi stoji sarkofag s številnimi reliefi, njenih kosti pa ni več.Marta je živela z bratom Lazarjem in sestro Marijo Magdaleno v Betaniji blizu Jeruzalema. Jezus je bil z njimi tesno povezan, pogosto pa je tudi bival v njihovi hiši. Marta je vedno skrbela za dobro počutje svojega gosta, nekega dne pa je potožila Jezusu, da Marija ne pomaga v gospodinjstvu, ampak samo posluša njegove besede.
Ko je umrl Lazar je Marta Jezusu priznala zvestobo, ta pa je obudil Lazarja, zaradi česar se je spreobrnilo veliko Judov. Po legendi naj bi jo Judje potem pregnali skupaj z Marijo in Lazarjem. Z ladjo so pispeli v Marseille. Marta naj bi v bližini ustanovila samostan, kjer je živela do smrti z enakomislečimi ženskami v devištvu in asketskem življenju.
Goduje 29. julija.
Gospod Bog, v sveti Marti občudujemo tvojo dobroto. Ugajala ti je njena postrežljivost, sprejmi tudi našo dobro voljo v tvoji službi. (prošnja nad darovi)
Vir

Marto bi lahko imenovali tudi Jezusovo »gospodinjo«, saj se je za vedno »vpisala« med zavetnike žena, ki pozabljajo nase, da lahko požrtvovalno skrbijo za druge. Kljub navidezni graji (»Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari« in »Marija si je izvolila boljši del«) se je Jezus v njeni hiši gotovo dobro počutil in sprejemal njeno gostoljubje. Prav Marta je je kasneje, ob smrti brata Lazarja, izpovedala svojo vero in k Jezusu privedla tudi svojo sestro Marijo.
Ime: Marta izhaja iz aramejskega imena, ki pomeni »gospa, gospodinja«.
Rodila se je v času okrog Jezusovega rojstva v Betaniji pri Jeruzalemu, umrla pa v prvem stoletju, okoli l. 80 v Tarasconu v Provansi, blizu Marseilla v Franciji.
Družina: Bila naj bi najstarejša hči premožnih staršev, družina je bila spoštovana in ugledna. Imela je še sestro Marijo in brata Lazarja.
Izgon: Legendarno izročilo pravi, da so veliki duhovniki hkrati z Jezusom sklenili umoriti tudi Lazarja. Tako so njega in obe sestri nagnali v razmajan čoln brez vesel in jader ter jih pognali na valovito in vetrovno morje. Božja roka pa je čoln vodila skozi vse nevarnosti ter jih pripeljala do pristaniškega mesta Marseille na francoski obali. V bližini tega mesta naj bi Marta pozneje ustanovila samostan, kjer naj bi skupaj z enako mislečimi ženami v devištvu in asketskem življenju živela še trideset let.
Skupnost: Po Marti se imenujejo »sestre sv. Marte«, kongregacija, ki je bila ustanovljena leta1894 v Kanadi.
Zavetnica: gostoljubnosti, gospodinj, kuharic, služkinj, delavk, peric, hišnih poslov, gostilničarjev, hotelirjev, kiparjev, slikarjev; priporočajo se ji proti krvavitvam in v smrtni uri.
Izpoved vere: »Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet« (Jn 11,27Jn 11,27
Slovenian: Ekumenski prevod (1974) - EKU

27 »Dà, Gospod,« mu reče: »jaz verujem, da si ti Kristus, božji Sin, ki mora priti na svet.« Ekumenska izdaja, © 1974

WP-Bible plugin
).
Upodobitve: Upodabljajo jo kot preprosto ženo, največkrat s plaščem in ruto na glavi. Pri sebi ima različne atribute: kuhalnico, posodico z mazilom oz. blagoslovljeno vodo, šop ključev. Včasih je ob njej zmaj (ki ga je pregnala in rešila mesto Tarascon), redke pa so upodobitve, ko drži v rokah rožni venec in knjigo.
Legenda: Malo pred smrtjo zasliši nebeško godbo in vidi, kako angeli spremljajo dušo njene sestre Marije v nebesa. Ko tudi sama zahrepeni po tem, je kmalu uslišana. Prikaže se ji Kristus in ji reče: »Pridi, preljubezniva moja! Ti si me na zemlji sprejemala v svojo hišo, jaz pa bom tebe sedaj sprejel v svoje, večno bivališče.«
Zadnje besede: »V tvoje roke, Gospod, izročam svojo dušo!«
Grob: V mestu Tarascon so v 12. stoletju postavili cerkev svete Marte in v njej častili njene relikvije. Tam je v veličastni kripti še danes njen sarkofag, kosti pa ni več.
Goduje: 29. julija.
Molitev: »Gospod Bog, v sveti Marti občudujemo tvojo dobroto. Ugajala ti je njena postrežljivost, sprejmi tudi našo dobro voljo v tvoji službi.« (prošnja nad darovi)
Vir