sveta Milada (Marija) Praška – devica

Milada Praška        Imena: Milada, Miladeta, Miladi, Milandija, Miladka, Mlada
Prva oznanjevalca evangelija med Čehi sta bila sveta brat Ciril in Metod, blagovestnika Slovanov. Ko sta delovala na Moravskem, je z njima navezal osebni stik češki knez Borivoj, ki se je dal okoli leta 874 krstiti. Vendar je bila poganska stranka še precej časa močna in krščanstvu nasprotna. Kot žrtvi te stranke sta umrla mučeniške smrti svetniška kneginja Ljudmila, “mati češkega naroda”, in njen vnuk sveti Venčeslav ali Vaclav. Njegovo smrt je povzročil njegov rodni brat Boleslav I. leta 929, da je za njim zavladal. Ko je prišel na prestol, je kmalu nato počastil bratovo mučeniško žrtev in sam postal dober kristjan ter je odstranjeval ostanke poganstva.
Veliko zaslug za utrditev krščanstva med Čehi ima njegova hči Marija, ki je na Češkem bolj znana pod imenom Mlada, zunaj čeških meja pa so jo prekrstili v Milado. Za svojo življensko vzornico si je izbrala prababico sv. Ljudmilo in svojega strica sv. Vaclava. Posnemala ju je tudi v prizadevanju za svetništvu. Njeno življenje v podrobnosti ni znano. Ko se je njen oče, vojvoda Boleslav I. leta 950 obrnil od poganske h krščanski stranki in se pobotal z nemškim kraljem Otonom I., da deželi vrne mir, si je Marija-Milada izbrala lastno vlogo. Slišala je bila o delu redovnikov kot oznanjevalcev evangelija in modrih vzgojiteljev in ogrela se je za misel, da tudi Praga dobi stalno versko vzgojno središče.
Prepričala se je, da krščanstvo ne more biti za stalno odvisno od samovolje vladarskih osebnosti, ampak mora dobiti trdno oporo v lastni škofiji in samostojnih samostanskih ustanovah.
MiladaKo je bila na bavarskem dvoru v Regensburgu, kjer se je vzgajala, pri tem pa ohranila češko miselnost, jo je oče prosil, naj v Regensburgu posreduje za češko cerkveno samostojnost. Regensburg te želje ni maral izpolniti, zato je Marija-Mlada šla v Rim. Pogajanja so se ustavila zaradi smrti Boleslava I. leta 967. Novi vladar, Marijin brat Boleslav II., je sam zidal cerkve po češki zemlji, snoval načrte za nove samostane, posebno pa si je prizadeval za samostojno škofijo v Pragi. Ko je v Regensburgu nastopil škof sv. Volbenk, je Praga leta 973 dobila prvega škofa Dietmarja. Pod njegovim naslednikom sv. Vojtehom je v bližini Prage zrastel prvi moški benediktinski samostan.
Marija je pri vseh teh prizadevanjih bratu veliko pomagala kot posredovalka. V Rimu je vstopila v samostan benediktink in pokazala izredno redovniško vnemo. Papež Janez XIII., ki je cenil njene velike državniške vrline, je zdaj, ko je spoznal tudi njeno pobožnost, Mariji naročil, naj se vrne v Prago in tam ustanovi ženski samostan. Brat Boleslav II. je sestro z veseljem sprejel in je novemu samostanu poklonil zemljišče ob praškem gradu Hradčani. Marija je pripeljala nekaj redovnic s seboj, druge pa je pridobila doma. Tako se je tukaj razvil velik samostan sv. Jurija, ki je še dolga stoletja opravljal svoje pomembno versko poslanstvo.
Marija je bila prva opatinja in storila je vse, da je v samostanu vzbrstelo molitveno življenje, lepo bogoslužje, bogoslovna znanost in cerkvena umetnost. Njena iznajdljivost pri vzgoji je vzbudila občudovanje in kmalu jo je ljudstvo imelo za pravo svetnico.
Po njeni smrti 8. februarja, najbrž v letu 994, so jo pokopali na samostanskem pokopališču, kmalu pa so njen grob prenesli v kapelo sv. Ane, kjer je še zdaj v časti. V Pragi se je spominjajo 8. februarja, na njen smrtni dan, na splošno pa se njen spomin obhaja 28. marca.
Vir

Milada je imela lep in svet zgled v svojih prednikih: sv. Ljudmili in njenem vnuku sv. Venčeslavu, ki sta oba za vero pretrpela mučeniško smrt. Potem ko se je njen oče obrnil od poganstva in začel utrjevati krščanstvo, si je Milada začela prizadevati, da bi Češka dosegla tudi cerkveno neodvisnost, saj so bili podrejeni Regensburgu. Ker ni naletela na posluh, se je odpravila v Rim do papeža, kjer je ostala kar nekaj časa. Papež je cenil njene velike državniške sposobnosti in globoko pobožnost. Po smrti očeta je Miladin brat Boleslav II. začel obsežno zidavo cerkva in samostanov po vsej Češki, končno pa so bila uslišana tudi prizadevanja za škofijo v Pragi. Leta 973 je Praga dobila prvega škofa, malo kasneje pa je Milada v mestu ustanovila tudi prvi samostan in s tem vzpostavila stalno versko vzgojno središče za celotno deželo.
Ime: Njeno krstno ime je bilo Marija, na Češkem Mlada oz. Milada. Povezujejo jo s pridevnikom mila, tj. »mila, ljubljena«. 
Rodila se je v prvi polovici 10. stoletja, okoli leta 930/935 v Pragi na Češkem, umrla pa 8. ali 9. marca 994, prav tako v Pragi. 
Družina: Bila je najmlajša hči češkega kralja Boleslava I. iz dinastije Premysl in njegove žene Biagote. Imela je še sestro Dubrovko in dva brata: Boleslava II. in Straška. Njena prababica je bila sv. Ljudmila, stric pa sv. Vaclav.
Sodobniki: nemški kralj Oton I., sv. Volbenk, regensburški škof, sv. Vojteh, praški škof, papež Janez XIII.
Skupnost: Ko je bila Milada v Rimu, je vstopila v benediktinski samostan, a se je kasneje na papeževo željo vrnila v Prago in tam ustanovila ženski samostan. Brat Boleslav II. ji je dal zemljišče ob praškem gradu in tako se je tam razvil velik samostan sv. Jurija, prvi na čeških tleh in je stoletja opravljal pomembno poslanstvo. Milada je postala njegova prva opatinja. 
Kreposti: Bila je izobražena, poučena v Svetem pismu in polna krščanskih kreposti. Pri ljudeh je zaradi svoje pobožnosti in predanosti krščanski veri vzbujala posebno občudovanje. Imeli so jo za svetnico in ji pripisovali čudežne moči. 
Upodobitve: Upodabljajo jo v obleki benediktinske nune s knežjim pokrivalom ali krono v roki ter z opatsko palico. 
Grob: Pokopali so jo na samostanskem pokopališču, a so grob kmalu prenesli v kapelo sv. Ane, kjer je še danes. 
Goduje: V Pragi se njenega godu spominjajo 8. marca, vesoljna Cerkev pa 28. marca.
Vir

Češka svetnica Milada, znana tudi pod imenom Mlada ali Marija, je bila vnukinja sv. Ljudmile, sv. Vaclav pa je bil njen stric. Oba sta ji bila življenjska vzornika. Miladin oče Boleslav I. je bil sprva velik nasprotnik krščanstva. Kmalu nato, ko je prevzel prestol, pa se je spreobrnil in si prizadeval za širitev krščanske vere. Na predlog svojega očeta se je Milada na bavarskem dvoru v Regensburgu trudila za češko cerkveno samostojnost, torej za ustanovitev samostojne škofije v Pragi. Praga je dobila svojega prvega škofa Dietmarja leta 973. Pod njegovim naslednikom sv. Vojtehom je v bližini Prage nastal tudi prvi moški benediktinski samostan. Pri vsem tem je imel veliko vlogo tudi Miladin brat Boleslav II, ki je nasledil svojega očeta. Milada mu je veliko pomagala in posredovala v Rimu., kjer je vstopila v samostan benediktink. Papež Janez XIII. ji je naročil, naj se vrne v Prago in tam ustanovil ženski samostan. Tako je tudi storila. Blizu praškega gradu Hradčani je zrasel velik samostan sv. Jurija, v katerem je bila prva opatinja Milada. Prizadevala si je za globoko molitveno življenje v samostanu, lepo bogoslužje ter za bogoslovno znanost in cerkveno umetnost. Umrla je 8. februarja 994, spomin nanjo pa se obhaja 28. marca.

Danes godujejo: Milada, Mlada, Ada, Marija.
Vir