Bil je škof Pavije, ki ga je leta 1159 posvetil papež Aleksander III. V cerkveni zgodovini se omenja kot zagovornik cerkvenih pravic proti civilni oblasti, ki je bila tedaj v veljavi zlasti v mestu Pad. Nazadnje je bil zaradi sporov z lokalnimi oblastmi prisiljen zapustiti mesto Pavia in oditi v Rim, kjer je našel zavetje pri papežu. Utrujen od sporov se je vrnil v svojo državo in se umaknil v samostan v bližini mesta.
V dopisu z dne 8. avgust leta 1198, ki ga je papež pošlal Bernardu Balbi, škofu v Faenzu se omenjajo Lanfrankovi uspehi v Pavii, vendar se zdi, da je umrl že prej. Katoliška cerkev se svetnika spominja 23. junija, na dan njegove domnevne smrti v samostanu valombrožanov od Svetega groba.
Zahvaljujoč delu svetega Lanfranka je bila leta 1180 postavljena bolnišnica sv. Jurija ob romarski cerkvi v Groppelu. Ni bila toliko za namestitev bolnih, ampak bolj za pomoč romarjem in popotnikom ter zbiranje miloščine. Gropello leži ob znameniti poti Francigena, po kateri so potovali romarji iz severne Evrope v Rim in naprej v Sveto deželo.
Ime pomeni svobodna zemlja, svoboden na zemlji.
Vir
V Páviji (v Lombardíji), blaženi Lanfránk, škof, ki je kot miroljuben mož mnogo pretrpel, ko je v mestu pospeševal mir in slogo.
Vir