sveti Venčeslav – češki knez in mučenec

Venčeslav Ime: Venčeslav ali Vaclav je ime slovanskega izvora, zloženo iz besed »več, bolj, zelo« in »slaven«
Rodil se je okoli leta 904 v Pragi na Češkem,
umrl pa 28. septembra 929 v Stari Boleslavi na Češkem.
Družina: Bil je prvorojenec češkega kneza Vratislava in njegove žene Dragomire. Poleg njega sta imela še mlajšega sina Boleslava. Vratislav je kmalu umrl, tako da sta Venčeslava vzgajala ded Borivoj in njegova žena sv. Ljudmila.

Zavetnik: Češke, Prage, Slovaške in Moravske; zavetnik pivovarjev.
Upodobitve: Upodabljajo ga v knežjem ornatu, kot mlajšega vojvodo a li kot starejšega, bradatega kralja. Kot atribut ima pri sebi žezlo
nemških plemičev, lahko tudi plemiški ščit z dvoglavim orlom (Venčeslavov grb). V roki drži tudi mučeniško palmo. Večkrat je upodobljen kot vitez z oklepom in zastavo v roki.
Zgodba slavnega češkega vladarja, prvega slovanskega svetnika, je sicer tragična zaradi bratomora, pa vendar veličastna in vredna zgodb in legend, ki so se ob njej spletle. Češka je sprejela krščanstvo v času, ko sta v deželi vladala Borivoj in njegova žena sv. Ljudmila. Sama sta se dala krstiti, a jima žal niso vsi sledili; zlasti številne vplivne češke družine so močno nasprotovale novi veri. Zdi se, da v tem tiči tudi vzrok tragične Venčeslavove usode. Oče mu je namreč kmalu umrl; k sebi ga je vzela babica Ljudmila in ga vzgajala v pravem krščanskem duhu. Njegov mlajši brat Boleslav pa je živel z materjo, ki je vodila protikrščansko politiko. V strahu, da ne bi oblasti prevzel zakoniti naslednik Venčeslav, je dala umoriti svojo taščo in Venčeslavovo zaščitnico sv. Ljudmilo, a ji je načrt kljub temu propadel. VenčeslavVenčeslav je prevzel oblast in nadaljeval s pokristjanjevanjem Češke ter skrbel za socialni in kulturni napredek. Bil je moder in miroljuben vladar, podpiral je sirote, gradil cerkve in poskrbel, da je češki narod po omiki prekašal mnoge močnejše zahodne narode. Velikašem, ki so se trmasto oklepali poganskega mišljenja, pa to seveda ni bilo po volji. Za svoje podle načrte so pridobili slavohlepnega, spletkarskega in zahrbtnega Boleslava. Ta je brata na god sv. Kozma in Damijana, 27. septembra, zvabil v mesto Stara Boleslava, kjer je bil njegov dvor, in ga nameraval z zarotniki pri pojedini ubiti. Uspelo jim je šele naslednji dan, ko se je Venčeslav po svoji navadi zgodaj zjutraj odpravil v cerkev k molitvi. Tja ni dospel, saj je pod noži svojega brata in drugih morilcev izdihnil pred cerkvenimi vrati. Njegov brat se je kasneje pokesal, kar lepo opiše naš pesnik Aškerc v baladi Mutec Osojski.

Čudeži: Ko je Venčeslav, ki je ponoči pogosto kleče molil pred cerkvenimi vrati, nekoč v najhujši zimi bos gazil sneg in led, je služabnik, ki ga je spremljal, tožil in trepetal, kako težko hodi. Venčeslav mu je svetoval, naj stopa po njegovih stopinjah. Služabnik ga uboga in kmalu se mu noge prijetno ogrejejo, saj so bile stopinje oškropljene z Venčeslavovo krvjo.
Goduje: 28. septembra.

Vir

Vir2
TV prispevek

»Ljubezen naj vodi vse k miru v moji zemlji. Sodniki, čuvajte se, da ne škodujete s potvarjanjem nobenemu ukrepu pri njegovem uspehu. Naj se nihče izmed vas ne da zapeljati ostudnim zločinom, s katerimi ste si že večkrat omadeževali svoje roke …«
Ime: Venčeslav ali Vaclav je ime slovanskega izvora in pomeni »ovenčan s slavo«. Zloženo je iz staroslovanskih besed veče, vetje, »več, bolj, zelo« in slave, »slaven«.
Rojen: okoli leta 904.
Kraj rojstva: na gradu Stohovcu blizu Libušina na Češkem.
Umrl: 28. septembra 929.
Kraj smrti: Stara Boleslava na Češkem.
Družina: Češki knez Vratislav I. in njegova žena Drahomira naj bi imela sedem otrok. Venčeslav naj bi bil najstarejši izmed bratov Boleslava in Spitihněva. Od štirih sester poznamo po imenu samo Přibislavo.
Mladost: Njegov krstitelj in prvi učitelj naj bi bil slovanski duhovnik, učenec sv. Metoda, Pavel. Ta ga je naučil slovanskega pravopisa, temeljitejšo, latinsko izobrazbo pa je dobil na vseučilišču na gradu Budču, ki ga je ustanovil njegov stric Spitihněv. Ker je bil ob smrti svojega očeta še mladoleten, so ga veljaki obenem z njegovim mlajšim bratom dali v vzgojo babici sv. Ljudmili, ki pa jo je njena snaha dala umoriti.
Knez: Po dopolnjenem osemnajstem letu je Venčeslav leta 925 prevzel vlado in postal knez, a je vladal le štiri leta, do smrti leta 929.
Kreposti: Že kot otrok je bil zelo pobožen, sam si je sestavil molitvenik iz odlomkov Svetega pisma in obrednih molitev. Ljudje so občudovali njegovo ponižnost in skromnost, znana je bila njegova skrb za reveže, sužnje in brezpravne. Bil je velik častilec svetega Rešnjega telesa, vsak dan se je udeležil svete maše.
Dela: Bil je moder in miroljuben vladar. Zelo si je prizadeval za socialni in kulturni napredek ter pokristjanjevanje svoje dežele. Kot spreten politik je češki narod dvignil na takšno višino, da je po omiki prekašal močnejše zahodne narode.
Bratomor: Zaradi svoje pobožnosti in politike je imel Venčeslav tudi veliko nasprotnikov, najhujši med njimi je bil njegov ljubosumni brat Boleslav. Ta ga je s svojimi zarotniki tudi umoril pred vrati cerkve, kamor je šel, da bi molil.
Zadnje besede: »V tvoje roke, Gospod, izročam svojo dušo.«
Življenjepis: Prvi življenjepis je bil napisan že kmalu po njegovi smrti v glagolici, nekaj desetletij kasneje pa je njegovo življenje popisal češki menih Kristjan. O njem je pisal celo češki kralj Karel IV. v 14. stoletju, opisujejo pa ga tudi številne legende.
Zavetnik: Češke, Prage, Slovaške in Moravske; pivovarjev.
Upodobitve: Upodabljajo ga v knežjem ornatu, kot atribut ima pri sebi žezlo, lahko tudi plemiški ščit z dvoglavim orlom (Venčeslavov grb). V roki drži mučeniško palmo. Večkrat je upodobljen tudi kot vitez z oklepom in zastavo v roki.
Vir