Rodil se je leta 962 na otoku San Giulio, umrl pa 1. januarja leta 1031 v Fécampu v Normandiji.
Bil je sin grofa Roberta iz Volpiana, iz nemške plemiške družine in Perince, langobardske kraljevske hčere. Krstni boter mu je bil cesar Oton I. Šolo je obiskoval v Verceliju. Leta 987 se je odzval vabilu Majolusa in vstopil v samostan Cluny. Leta 988 je postal prior v samostanu St. Saturnin (Nimes), leta 989 je prišel v Dion, kjer je obnovil samostan St. Bénigne, ki je postal kulturno in duhovno središče. Ustanovil je skriptorij, zgradil je katedralo arhitektonsko znano kot rotundo. Bil je povezan z visokim plemstvom v Italiji in Burgundiji. Bil jim je svetovalec. Zaupali so mu obnavljanje samostanov na svojem področju. Sam je postal opat, v druge samostane pa je pošiljal menihe iz Diona. Opravljal je vizitacije. Živel je strogo življenje in zahteval strogost tudi za menihe. Imenovali so ga „abbas supra regulam”, Zahteval je več od predpisanega. Na svojem posestvu v Ivreji je postavil samostan Fruttuaria.
Imel je dobre odnose z opatom Odilom, čeprav ni spadal med clunyjevce.
Ustanovil je “Bratovščino žonglerjev” za cirkuško osebje, igralce in ljudi, ki so delali na letnih sejmih.
Po njegovi smrti je zveza med njegovimi samostani kmalu razpadla. Za svetnika ga je razglasil papež Pij XII. leta 1950.
Vilhelm pomeni volja in zaščita.
Vir
V samostanu Fécamp (v Normandíji), smrt svetega Viljema, opata svetega Benigna v Dijonu, ki je v poslednjih časih življenja nastanil mnogo menihov v štiridesetih samostanih, ter jih trdno in modro vodil.
Vir