Rodil se je kot tretji otrok italijanski plemiški družini 21. aprila 1795 v Rimu. Naslednji dan je bil krščen na ime: Vincenzo Luigi Francesso. 16 maja 1818 je bil posvečen v duhovnika in poučeval teologijo. Med epidemijo kolere je živel v nenehni nevarnosti pri delu z bolnimi. Bil je zelo uspešen pri zbiranju sredstev za dobrodelne organizacije in reveže. Ustanavljal je zadruge za delavce, kmetijske šole, posojilnice, sirotišnice in domove za dekleta. Čutil je močan klic, da bi prinesel Kristusa tudi muslimanom. 9. januarja 1835 dobi navdih od Boga za ustanovitev združenja katoliškega apostolata. Okoli sebe je zbral skupino duhovnikov in laikov, da bi sodelovali pri organizaciji duhovne in materialne pomoči potrebnim. (Pallottinci)
6. januarja 1836 novoustanovljeni Pallottinci (duhovniki pallotini), praznujejo prvi praznik Ottavario (Osmina Kristusovega rojstva). To praznovanje naj bi pomagalo ljudem vzpostaviti nujno potrebo po enotnosti in vero, ki je potrebna za ustvarjanje vezi medsebojne ljubezni. Zavzemal se je za ponovno združitev vzhodne in rimske Cerkve, in vrnitev Cerkve v Anglijo.
5. junija 1836 odpre sirotišnico za dekleta – “Hiša ljubezni” na ulici Borgo Sant Agata. Hiša potem postane prva hiša medicinskih sester Pallottines (palotink). 22. januarja 1850 ob 21.45 Vincent Pallotti umre v Rimu s hudo mrzlico, ki jo je verjetno zadobil na hladno deževno noč, ko je dal svoj plašč beraču, ki ga ni imel. Njegovo telo je položeno pod oltar v cerkvi San Salvatore v Ondu.
Za častitljivega božjega služabnika je bil razglašen 24. januarja 1932, od papeža Pija XI (odlok o junaških krepostih).
Za blaženega ga je razglasil papež Pij XII, 22. januarja 1950, za svetnika pa 20. januarja 1963 papež Janez XXIII.
Goduje 22.januarja.
Vir
V Rimu, sveti Vincencij Pallotti, duhovnik, ustanovitelj Družbe katoliškega apostolata, ki je s pisanjem in deli spodbujal vse krščene v Kristusu h poklicanosti, da neutrudno delajo za Cerkev.
Vir