Blažena Ana Jezusova (Ana de Lobera y Torres)… je bila namreč v Cerkvi svojega časa ena od protagonistk velikega reformnega gibanja, po sledeh »velikanke duha« Terezije Avilske: njene ideale je širila v Španiji, Franciji, pa tudi v Bruslju in na območju, ki se je tedaj imenovalo Španska Nizozemska.
V času, zaznamovanem z bolečimi škandali znotraj in zunaj krščanske skupnosti, je s tovarišicami s svojim preprostim in ubogim življenjem, ki je temeljilo na molitvi, delu in dejavni ljubezni, znova k veri privedla tako veliko ljudi, da je njihovo ustanovo nekdo poimenoval ‘duhovni magnet’. S svojim načinom življenja je v času velikih težav pomagala znova dvigniti Cerkev. Zato s hvaležnostjo sprejmimo zgled ‘ženske svetosti’, delikaten in močan, sestavljen iz odprtosti, občestva in pričevanja.
Vir
Ana, hči Diega de Lobera in Francisce Torres, je bila od rojstva gluha in nema; govoriti je začela pri sedmih letih. Njen oče je umrl nekaj mesecev po njenem rojstvu, mati pa pri devetih letih; kot siroto so jo vzgajali očetovi sorodniki. Leta 1570 je vstopila v samostan bosonogih karmeličank San José v Avili, ki ga je ustanovila sveta Terezija iz Avile. Leta 1575 je spremljala Terezijo, katere najljubša hči je bila od trenutka, ko sta se spoznali, pri ustanovitvi samostana v Beasu pri Huelvi, kjer je postala prva priorica. Po Terezijini smrti leta 1582 je Ana zbrala vsa literarna dela ustanoviteljice reda in jih leta 1587 dala v objavo menihu Luisu de Leónu. Leta 1586 je Ana ustanovila samostan Santa Ana y San José v Madridu, kjer je bila tudi priorica.
Po smrti Terezije Avilske je generalni predstojnik reda postal oče Doria, ki je zahteval strožjo poslušnost pravilom in predstojnikom ter uvedel številne kazni in ponižanja. Ana Jezusova je temu nasprotovala, želela je ohraniti duha, ki ga je vpeljala Terezija, in se pritožila k papežu. Ta se je na njeno prošnjo pozitivno odzval, kar je izzvalo jezo očeta Dorie, ki je Anno odpustil s položaja priorice samostana Santa Ana y San José v Madridu in jo obsodil na samoto v samostanski ječi. Šele leta 1594, po Dorijevi smrti, je bila izpuščena iz zapora in je ponovno postala predstojnica samostana. Leta 1604 je odšla v Pariz, kjer je na pobudo blažene Marije od Učlovečenja, ob podpori svetega Frančiška Saleškega ustanovila takratni samostan Učlovečenja v Faubourg Saint-Jacques. Infantka Izabela in nadvojvoda Albert VII. sta jo nato poklicala v Bruselj, kjer je ustanovila takratni karmeličanski samostan, iz katerega so sledile nadaljnje ustanovitve.
Karmeličanski samostan v Bruslju je bil ukinjen leta 1783 v okviru jožefiniskih reform.
Kanonizacija: Ano Jezusovo je papež Frančišek beatificiral 29. septembra 2024 na stadionu kralja Baudouina v Bruslju.
DE