Ana Maria Janer Anglarill se je rodila v Kataloniji leta 1800. Že v rani mladosti je izkusila vojno in tako spoznala trpljenje. Pri osemnajstih letih se je odločila za posvečeno življenje. Njeno poslanstvo je bilo predvsem delo v bolnišnicah. Leta 1859 je ustanovila inštitut sester, ki se iz ljubezni do Kristusa posveča pomoči ubogim, bolnikom in ostarelim, ter krščanski vzgoji otrok. Njihov apostolat se v polnosti sklada s cerkveno nalogo oznanjevanja. Navdihuje se v pričevanju vere in dejavni ljubezni nove blažene. Ana Maria je umrla leta 1885.
V pogovoru za Radio Vatikan je kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov dejal, da je bila Ana Maria Janer po značaju »močna, odločna in pogumna. Živela je v zelo nemirnem obdobju državne in cerkvene španske zgodovine, a vseeno ji je uspelo ustanoviti bolnišnice, šole, kolegije in sprejemne centre.« Njeno svetost zaznamujejo lastnosti, kot sta ponižnost in usmiljenost. Znana je bila predvsem po svoji predanosti najbolj potrebnim in bolnim, krepostih, kot je neutrudljivost pri delu, organizacijskih in voditeljskih sposobnostih ter ljubeznivosti do vseh. »Nova blažena je bila kot živ kompas, usmerjen proti Bogu. Vabi nas k življenju v polnem zaupanju v Božjo navzočnost v nas, naših družinah in naši družbi. Blažena Janer pa je tudi kompas, ki nas usmerja proti ubogim. Kajti še danes je mnogo lačnih, žejnih, bolnih, pregnanih, izseljenih in zaprtih. Cerkev je prijateljica ubogih in njeno naročje je vedno odprto, da jih sprejme.«
Po besedah kardinala Amata je beatifikacija Ane Marie zelo zgovorna tudi za njene duhovne hčerke, sestre inštituta, ki ga je ustanovila. Danes so razpršene po vsem svetu in zgled njihove ustanoviteljice jih vabi, da se ne utrudijo pri svojem delu. V bratih, še zlasti v najbolj trpečih, odrinjenih na rob in najmanjših naj kontemplirajo Kristusov obraz. Danes se morajo pogumno in ustvarjalno soočati z novimi oblikami revščine: sprtimi družinami, naraščajočim preseljevanjem, odsotnostjo smisla življenja in pesimizmom, ki je mlade prikrajšalo za navdušenje nad prihodnostjo. »Njihova drža ustvarjalne ljubezni in služenja ponuja stvarne in pozitivne odgovore za pomoč bolnim in ostarelim, za človeško in versko vzgojo najmlajših ter za spodbujanje družine, ki je odprta za sprejemanje in skrb za otroke.« Pri tem prizadevanju pa jim beatifikacija njihove ustanoviteljice lahko predstavlja močno spodbudo in izvir novega upanja.
Vir
Ana María Janer Anglarill, tretja od štirih otrok Joséja Janerja in Magine Anglarill, zelo krščanske družine, se je rodila 18. decembra 1800 v Cerveri (Lleida, Španija). To je bil čas Napoleonove invazije in mala Ana María je že zelo zgodaj spoznala, kaj pomeni vojna, pomanjkanje, lakota, epidemije, trpljenje.
Z devetnajstimi leti se je pridružila usmiljenim sestram in delala kot medicinska sestra v bolnišnici v Castelltortu blizu Solsone. Med karlistično vojno so zavod preoblikovali v vojaško bolnišnico (1833), leta 1836 pa ji je pretendent Karel Marija Izidor Burbonsko-Španski zaupal koordinacijo vojaških bolnišnic na območjih pod karlističnim nadzorom v Solsoni, Bergi, Vall d’Ora in Boixaderi.
Leta 1844 je postala predstojnica usmiljenih sester v Cerveri, kjer so skrbele za sirote, invalide in zapuščene ostarele.
Leta 1858 je urgelski škof Josep Caixal i Estradé poklical Ano Marío Janer Anglarill na delo v bolnišnico La Seu d’Urgell, kamor je prišla leta 1859 in ustanovila skupnost redovnic s pravili sester iz Cervera po vincencijanskem zgledu. Skupnost Cervera se je pridružila skupnosti Urgel in priznala Janer Anglarill za predstojnico.
Leta 1860 je škof potrdil pravila in konstitucije; od leta 1863 se je skupnost hitro razvijala in ustanovljene so bile številne podružnice: Cervera, Tremp, Oliana, Sant Andreu de Palomar, Llívia, Les Avellanes …
Leta 1874 so sprejele naziv „sestre Svete družine“.
Mati Janer Anglarill se je pri osemdesetih letih, ob koncu svojega mandata leta 1883, vrnila med preproste nune, čistila refektorij in skrbela za samostanske službe z enako predanostjo, ki je postavljala merila.
Pred smrtjo, 11. januarja 1885 v Talarnu (Lleida), se je želela iz ljubezni do Kristusa, ki je za nas umrl na križu, položiti na tla kot grešnica.
Kongregacija je 3. julija 1899 dobila papeški dekret in končno odobritev Svetega sedeža 10. aprila 1906; njene konstitucije so bile dokončno potrjene 2. februarja 1908.
Kmalu se je kongregacija razvila tudi v tujini: leta 1911 so bile odprte podružnice v Argentini, leta 1932 pa v Belgiji. Španska državljanska vojna je povzročila resne težave sestram v domovini, saj so bile njihove skupnosti razpršene.
Sestre Svete Družine se posvečajo izobraževanju in krščanski vzgoji mladih ter skrbi za ostarele in bolne; prisotne so v Evropi (Andora, Italija, Španija), Ameriki (Argentina, Čile, Kolumbija, Mehika, Paragvaj, Peru, Urugvaj) in Ekvatorialni Gvineji; generalni sedež je v Rubiju (provinca Barcelona).
Ana María Janer Anglarill je bila beatificirana 8. oktobra 2011 v La Seu d’Urgell (Španija). Evharistično slovesnost je vodil kard. Angelo Amato S.D.B., prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je zastopal papeža Benedikta XVI (Joseph Ratzinger, 2005-2013).
IT
Ana Marija je odraščala v verni družini; pri 16 letih se je odločila, da bo postala redovnica, se pridružila skupnosti „Hermanas de la Caridad“, „sester ljubezni“, skrbela za bolnike in poučevala katekizem. Leta 1819 je naredila večne zaobljube ter postala novinka in predstojnica. Od leta 1832 je vodila bolnišnico v Cerveri. Med prvo „karlistično vojno“ so jo liberalci leta 1836 skupaj s sestrami izgnali iz bolnišnice, po zmagi liberalcev leta 1839 pa so morale oditi v izgnanstvo v Toulouse v Franciji. Leta 1844 se je s sestrami vrnila v Cervero, kjer je nadaljevala delo v bolnišnici, vendar ne več kot predstojnica. Leta 1849 je bila imenovana za direktorico „Casa de Misericordia“, „Hiše usmiljenja“. Ta ustanova je skrbela za sirote, invalide in ostarele. Ana Marija se je zavedala, da zlasti ženske in družine potrebujejo podporo, zato je leta 1859 ustanovila kongregacijo „Germanes de la Sagrada Família d’Urgell“, „Sestre Svete družine iz Urgella“. Skupnost je bila priznana leta 1860, nato pa so bile odprte še druge bolnišnice. Leta 1880 je bila Anna Maria na prvem generalnem kapitlju skupnosti izvoljena za predstojnico. Leta 1883 se je umaknila v hišo skupnosti v Talarnu. († 11. Januar 1885)
Kanonizacija: Ana María Janer i Anglarill je papež Benedikt XVI. 8. oktobra 2011 razglasil za blaženo.
DE
Blažena Anna Maria Janer Anglarill se je rodila 18. decembra 1800 v Cerveri, Lleida, Španija. Svoje življenje je posvetila služenju in skrbi za ljudi v stiski ter za seboj pustila globoko dediščino prijaznosti in sočutja.
Anna Maria Janer Anglarill se je izobraževala na Real Colegio de Educandras, kjer je pridobila trdne temelje znanja in vrednot. Po končanem študiju je začela kariero medicinske sestre v bolnišnici Castelltort, kjer je pokazala izjemno predanost in usmiljenje do bolnih in trpečih.
Ana Marija Janer Anglarill je zaradi globoke predanosti dobrobiti drugih postala direktorica dobrodelne hiše, ki je skrbela za sirote, mlade in ostarele ter jim nudila pomoč. Njene izjemne vodstvene sposobnosti in nesebičnost so pomembno vplivale na življenja tistih, ki jim je služila.
Anna Maria Janer Anglarill je kot predana katoličanka igrala ključno vlogo tudi na področju izobraževanja. Bila je učiteljica, ki je prenašala znanje in skrbela za vzgojno okolje, v katerem so rasli mladi umi. Njena ljubezen do izobraževanja ni bila omejena le na učilnico; zavedala se je pomena intelektualnega in duhovnega razvoja pri oblikovanju celovitih posameznikov.
Poleg različnih prizadevanj je Anna Maria Janer Anglarill najbolj zaslužna za ustanovitev bolnišnice za revne in ustanovitev Inštituta sester Svete družine v Urgellu 29. junija 1859. Njena neutrudna prizadevanja za izboljšanje zdravstvene oskrbe in zagotavljanje zatočišča manj srečnim odražajo njeno neomajno predanost Božji zapovedi ljubezni in dobrodelnosti.
Danes Inštitut sester Svete družine iz Urgella, ki ga je ustanovila blažena Anna Maria Janer Anglarill, nadaljuje svoje poslanstvo v različnih državah, med drugim v Španiji, Andori, Italiji, Argentini, Paragvaju, Urugvaju, Čilu, Kolumbiji, Mehiki, Peruju in Ekvatorialni Gvineji. Predane sestre Svete Družine delujejo v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele, misijonih, župnijah in drugih apostolatih ter tako ohranjajo zapuščino svoje ustanoviteljice.
11. januarja, na praznik blažene Ane Marije Janer Anglarill, katoličani po vsem svetu počastijo njeno izjemno življenje in jo prosijo za priprošnjo. Katoliška cerkev priznava in časti njene zgledne kreposti in nesebično služenje. Papež Benedikt XVI. je 3. julija 2009 razglasil njene junaške kreposti, 8. oktobra 2011 pa jo je isti papež razglasil za blaženo, s čimer je potrdil njeno svetost in jo ponudil kot navdih vsem vernikom.
EN