Blizu Gdańska [gnánjska] (na Poljskem), blaženi Frančišek Rogaczewski [rogačevski], duhovnik in mučenec, ki je bil v času okupacije Poljske, pod sovražno vlado do Boga, ubit s svinčenimi biči zaradi vere.
Vir
Rodil se je 23. decembra 1892 v majhnem kraju Lipinki v kraju Bory Tucholskie v pokrajini Kociewie.
Bil je prvi otrok Leonarda, mesarskega mojstra, in Anne (rojene Laskowske).
V naslednjih letih je živel in odraščal v kraju Lubichów blizu Starogarda Gdańskega. Leta 1918 je bil posvečen v duhovnika. Nato je bil dve leti vikar
v Nowym Mieście Lubawskim – prebivalci so ga imenovali „dobri angel“, pohvalili so njegovo občutljivost in predanost lokalni skupnosti, npr. bil je ustanovitelj nogometne sekcije, ki je postala temelj nogometnega kluba Drwęca.
Leta 1920 je začel opravljati pastoralno delo v svobodnem mestu Gdansk. Sprva je služboval v župniji Srca Jezusovega (1920-1927), nato v župniji svete Brigite (1927-1928), nato v župniji svetega Jožefa (od leta 1928).
Bil je izredno družbeno aktiven. V župniji svete Brigite je približno leto in pol delovanja je ustanovil več kot 30 različnih cerkvenih društev in organizacij, med drugim katoliška moška, ženska in mladinska društva; soustanovil je poljske zbore „Moniuszko“, „Lutnia“, „Cecylia“ in sodeloval pri ustanovitvi orkestra.
Škof Edward O’Rourke ga je takrat imenoval za rektorja in pastirja cerkve Kristusa Kralja. Cerkev, katere gradnja se je začela dve leti prej, naj bi postala pastoralno središče Poljakov v Gdansku.
Templja, katerega pobuda za gradnjo je bila zasnovana dve leti prej in ki naj bi bil pastoralno središče za Poljake v Gdansku. Poljsko društvo za gradnjo cerkve Kristusa Kralja v Gdansku je pod vodstvom očeta Franciszka Rogaczewskega zbralo potrebna sredstva za naložbo in pet let pozneje je bila na mestu nekdanjega peščenega bastiona postavljena sedanja cerkev. Oče Rogaczewski je osebno pomagal pri njeni gradnji, takoj po dokončanju pa je začel urejati pastoralno in kulturno življenje župnije. Organiziral je organiziral koncerte, delavnice, srečanja, pa tudi izlete v Varšavo, Krakov, Zakopane ali Vilno. Bil je pobudnik romanj v svetišče v Svetem Adalbertu. Razvita je bila dejavna skupnost ministrantov.
Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil zaprt skupaj z drugimi duhovniki, uradniki in učitelji v šoli Viktoriaschule. Nato so ga prepeljali v nemško taborišče Stutthof.
Od začetka je bil pod posebnim nadzorom esesovske posadke. Bil je pretepen in ponižan.
Dne 11. januarja 1940 so ga iz taborišča odpeljali skupaj z drugimi uglednimi poljskimi aktivisti iz skupine WMG.
Tik pred smrtjo je očetu Muzalewskemu povedal: „Veste, čutim, da bom umrl. Povejte ljubljenim vernikom v cerkvi Kristusa Kralja, da sem prostovoljno dal svoje življenje za Kristusa in domovino.“
Ustreljen je bil v gozdu, ki je od taborišča oddaljen kilometer in pol, v gozdnem okrožju Stegna.
Leta 1999 je bil uvrščen med 108 poljskih mučencev druge svetovne vojne, ki jih je Janez Pavel II. razglasil za blažene. Spominsko obeležje mu je bilo postavljeno na pokopališču žrtev hitlerizma v Zaspie v Gdansku.
PL
Sveti Frančišek, sin staroselske poljske kmečke družine Rogaczewski, je bil v duhovnika posvečen leta 1918. Nato je deloval kot kaplan v Novem mestu Lubawskie, od leta 1920 v cerkvi Srca Jezusovega v okraju Wrzeszcz v Gdansku, nato v lokalnih župnijah svete Brigita in nato svetega Jožefa. Leta 1924 je skupaj s številnimi poljskimi duhovniki ustanovil „Katoliško ligo“. Leta 1930 je bil imenovan za župnika poljske župnije v Gdansku, zdaj pa je deloval v cerkvi Kristusa Kralja, ki je bila zgrajena pod njegovim vodstvom med letoma 1928 in 1932. S posebnim dovoljenjem iz Vatikana je lahko ustanovil personalno župnijo – tj. župnijo, ki ni bila odvisna od kraja prebivališča, ampak je bila odgovorna za vse poljsko govoreče; vendar je škof oktobra 1937 dovoljenje preklical zaradi pritiska nemško govorečih, na katere je vse bolj vplival nacionalsocializem. Skupaj s štirimi drugimi duhovniki so Frančiška na prvi dan svetovne vojne, 1. septembra 1939, aretirali esesovci in ga najprej zaprli v viktorijanski šoli, nato pa prestavili na gestapo v Danzig/Gdansk-Neugarten; Frančiška so po nekaterih virih naposled ustrelili v koncentracijskem taborišču Stutthof/Stutowo.
Kanonizacija: 13. junija 1999 je papež Janez Pavel II. beatificiral Frančiška Rogaczewskega skupaj s 107 drugimi poljskimi mučenci nemškega nacionalsocialističnega preganjanja.
DE
Franciszek Rogaczewski se je rodil 23. decembra 1892 v vasi Lipinki, danes v občini Warlubie.
Leta 1894 se je družina preselila v Lubichówo, kjer je preživel mladost in končal zgodnji študij. Med letoma 1913 in 1918 je razen prekinitve zaradi služenja vojaškega roka študiral v bogoslovnem semenišču v Pelplinu, kjer je bil 16. marca 1918 posvečen v duhovnika. Po posvečenju je bil poslan v župnijo svetega Tomaža v Novem mestu Lubawskem, kjer je skrbel za mlade in kjer je ustanovil Katoliško mladinsko društvo. Leta 1920 je bil poslan v Gdansk, kjer je bil vikar v župnijah Presvetega srca Jezusovega v Wrzeszczu ter svete Brigite in svetega Jožefa.
Skupaj s skupino poljskih duhovnikov je 25. novembra 1924 ustanovil Katoliško ligo. Bil je član upravnega odbora in podpredsednik poljske izobraževalne organizacije Macierz Szkolna v Gdansku ter kaplan poljskih železničarjev in poštnih delavcev. 31. januarja 1930 je bil imenovan za rektorja z nazivom župnika nove cerkve Kristusa Kralja. Cerkev, posvečena 30. oktobra 1932, je postala eno najpomembnejših središč verskega in družbenega življenja poljske skupnosti v Gdansku. Od leta 1935 je škofu stal ob strani pri ustanovitvi več poljskih župnij v Gdansku.
Leta 1937 je bila po posredovanju nacionalsocialistov odločitev o ustanovitvi novih župnij prekinjena, škof je odstopil s položaja in zapustil Gdansk.
1. septembra 1939 je bil oče Rogaczewski aretiran in zaprt v začasnem zaporu za Poljake na Viktorijanski šoli v Gdansku. V naslednjih dneh so ga poslali v koncentracijsko taborišče Stutthof, kjer so ga pretepali, brcali in mučili. Oče Rogaczewski je bil ustreljen 11. januarja 1940 v Stutthofu skupaj s skupino uglednih poljskih predstavnikov iz Gdanska.
20. novembra 1979 je okrožna komisija za preiskovanje nemških zločinov objavila, da so 10. in 12. maja 1979 ekshumirali grobišče, v katerem so bila trupla duhovnikov o. Rogaczewskega, o. Bernarda Wieckega iz Wocława in o. Władysława Szymańskega iz Sopot. V sporočilu je bilo navedeno, da je bilo množično grobišče z njihovimi posmrtnimi ostanki odkrito v gozdu blizu taborišča Stutthof.
V Gdansku so po očetu Franciszeku Rogaczewskem poimenovali ulico.
IT
Blaženi Franciszek Rogaczewski, znan tudi kot Francesco Rogaczewski, Francis Rogaczewski ali Frans Rogaczewski, se je rodil 23. decembra 1892 v kraju Lipinkach, Kujavsko-Pomorskie, Poljska. Bil je pobožen katoličan, ki je svoje življenje posvetil služenju Bogu in Cerkvi.
Franciszek je bil leta 1918 posvečen v duhovnika v Gdansku na Poljskem. Kmalu po posvečenju je postal župnik župnije Kristusa Kralja v Gdansku. Zaradi svoje globoke vere in sočutne narave je bil iskan spovednik, številni ljudje pa so pri njem iskali nasvet in vodstvo pri zakramentu spovedi.
Vendar se je zgodila tragedija, ko so septembra 1939 ob začetku druge svetovne vojne nacistični okupatorji zasedli Poljsko. Kot katoliški duhovnik je Franciszek postal tarča nacistov, ki so nameravali zatreti versko svobodo in spodkopati vpliv Cerkve. 1. septembra 1939 so ga aretirali zaradi kaznivega dejanja duhovništva in ga odpeljali v pripor.
Med večmesečnim zaporom je bil Franciszek izpostavljen hudemu mučenju in slabemu ravnanju. Kljub fizičnim in psihičnim mučenjem je ostal neomajen v svoji veri ter našel uteho in moč v neomajni predanosti Bogu. Njegova neomajna vera je postala navdih za njegove sojetnike, ki so v njem iskali vodstvo in podporo v najtežjih dneh.
Žal je Franciszek zaradi svoje vztrajnosti in predanosti veri na koncu umrl mučeniške smrti. Nacisti so ga 11. januarja 1940 v bližini Gdanska ustrelili, saj je svoje življenje žrtvoval zaradi verskih prepričanj in ljubezni do Boga. Njegovo mučeništvo uteleša pogum in neomajno predanost cerkvenemu nauku v času preganjanja.
Papež Janez Pavel II. je 26. marca 1999 ob priznanju njegovega mučeništva in zglednega življenja počastil blaženega Franciszka Rogaczewskega in izdal dekret o mučeništvu. Nekaj mesecev pozneje, 13. junija 1999, ga je sveti oče razglasil za blaženega in mu uradno podelil naziv „blaženi“.
Blaženi Franciszek Rogaczewski praznuje 11. januarja, na dan svojega mučeništva, in 12. junija kot eden od 108 mučencev druge svetovne vojne. Spominjamo se ga ne le zaradi njegove junaške žrtve, temveč tudi zaradi njegove usmiljene duhovniške službe in neomajne predanosti katoliški veri.
Njegovo življenje je močan opomin na moč vere in pripravljenost prenašati trpljenje zaradi svojega prepričanja. Blaženi Franciszek Rogaczewski še naprej navdihuje številne posameznike, da ostanejo zvesti svojim prepričanjem, tudi ko se soočajo z nesrečami, in da črpajo moč iz svojega odnosa z Bogom.
EN