»Nova blažena je vzor vsem možem in ženam današnjega časa. Globoko duhovno življenje je blaženi Emiliji dajalo moč za njeno požrtvovalno poslanstvo: izpraznjena in nenavezana na stvari je v sebi našla moč, da je lahko vsakega potolažila. Srce je imela odprto za vse vrste težav, še posebej pa je bila služabnica revnih in malih, s katerimi je želela ravnati kot s kralji. Ko si jo jemljemo za vzor, vas spodbujam, da se posvetite službi ubogim in najbolj zapostavljenim v družbi, od Boga ljubljenim, in olajšate njihovo trpljenje, da bo zopet zasijalo njihovo dostojanstvo.« (sv. Janez Pavel II.)
Ime: Pri krstu je prejela tri imena: Marija, Emilija, Evgenija. Marija v hebrejščini pomeni »tista, ki jo ljubi Bog«, ime Emil povezujejo z latinsko besedo aemulus, »tekmovalen, tekmujoč«, Evgenija pa izhaja iz starogrškega pridevnika eugenes »blagoroden, plemenitega rodu«.
Vzdevki: Mati ubogih, angel zapornikov, Božja previdnost ubogim.
Rojena: 19. februarja 1800.
Kraj rojstva: Mesto Montreal v Kanadi.
Umrla: 23. septembra 1851.
Kraj smrti: Rojstno mesto Montreal v Kanadi.
Družina: Bila je najmlajša od 15 otrok, od katerih pa jih je le šest dočakalo zrelo dobo. Oče Anton je bil prevoznik, mati Marija Jožefina, roj. Maurice, pa gospodinja. Oba sta zgodaj umrla.
Mladost: Po materini smrti je zanjo skrbela očetova sestra Marija Ana Tavernier, ki je imela svojo nečakinjo rada kot lastno hčer. Poskrbela je za njeno vzgojo in jo za nekaj let poslala v internat sester notredamk, dokler ni končala šolanja. Ko je njen brat Frančišek leta 1818 ovdovel, je nekaj časa živela pri njem in mu vodila gospodinjstvo.
Zakon: 4. junija 1823 se je poročila z Janezom Krstnikom Gamelinom, premožnim in pobožnim kmetom, ki se je ukvarjal s pridelavo jabolk. V njem je našla sorodno dušo, saj je tudi sam rad pomagal revežem. Rodili so se jima trije sinovi, a so vsi kmalu umrli. Leta 1827 pa ji je umrl še mož.
Hiša Previdnosti: Po moževi smrti je pred podobo Žalostne Matere Božje za svojo novo družino sprejela vse revne in uboge. Zanje je porabila vse svoje premoženje in svoj dom spremenila v zavetišče za revne, osirotele, zapuščene in pobegle otroke, pa tudi duševno bolne, brezdomce, invalide in priseljence. Ti so njeno hišo hitro začeli imenovati »Hiša Previdnosti«. Področje njenega delovanja se je vedno bolj širilo in v petnajstih letih samostojnega delovanja je odprla številne hiše in zavetišča.
Skupnost: Ker je karitativno delo v novoustanovljeni škofiji Montreal vedno bolj naraščalo, je škof potem, ko hčere sv. Vincencija iz Pariza niso mogle priti v Kanado, zbral skupnost osmih žena, ki so pod vodstvom Emilije ustanovile kongregacijo »sester krščanske ljubezni, služabnic ubogih«, ki se danes imenujejo sestre (Božje) Previdnosti. Danes delujejo v Kanadi, ZDA, Čilu, na Filipinih, v Argentini, El Salvadorju, Kamerunu, na Haitiju in v Egiptu.
Moto: »Ponižnost, preprostost, karitativnost.«
Zavetnica: Svoje kongregacije.
Beatifikacija: 7. oktobra 2001 jo je sveti papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.
Goduje: 23. septembra.
Vir
V Montrealu [montriólu] (v provinci Quebec [kebek], v Kanadi), blažena Marija Emílija Tavernier [tavernijér], redovnica, ki je bila oropana moža in otrok. Posvetila se je pomoči revnim in ustanovila Kongregacijo sester od Previdnosti, za službo sirotam, starčkom in slaboumnim.
Vir