Giovaninni (po naše Ivana, Ivanka) so že v domači družini poleg pobožnosti privzgojili zlasti čut za reveže in potrebne. Še bolj živo se je tega zavedala v samostanu, kjer so jo vzgajale sestre, ki so skrbele za bolne in pomoči potrebne. Ni čudno, da se je zato v najlepših zrelih letih odločila, da tudi sama vse svoje življenje dokončno posveti temu plemenitemu cilju.
Ime: Pri krstu je dobila več imen: (Giovanna Giuseppa Maria Luisa). Pomeni posameznih imen so: »Jahve (Bog) je milostljiv« (Janez); »Naj Bog doda potomstvo« (Jožef); »Tista, ki jo ljubi Bog«, »slaven« in »boj« (Marija Liusa)
Rodila se je 24. junija 1807 v mestu Como v Italiji, umrla pa 23. februarja 1872, prav tako v Comu v Italiji.
Družina: Bila je drugorojena v družini s sedmimi otroki. Oče Jožef in mati Jožefa roj. Mazza sta imela poleg nje še dve dekleti, Karolino in Angelo, ter štiri sinove: Antona, Jožefa, Alojza in Petra. Družina je bila premožna, oče je bil plemič in sodnik mestnega sodišča.
Vzgoja: S sedmimi leti je odšla od doma v samostan vizitadink (red Marijinega obiskanja) sv. Karla. Tu je ostala deset let in, čeprav je bila v istem mestu, je bila popolnoma ločena od domače družine.
Doma: Leta 1824 se je vrnila v domačo hišo in skrbela za starše, poučevala verouk v domači župniji in se udeleževala različnih katoliških akcij. Nekaj časa je bila celo zaročena, a ji je zaročenec leta 1840, preden se jima je uspelo poročiti, umrl.
Zaobljuba: Po smrti zaročenca se je odločila, da se popolnoma posveti Bogu. Tako je še dobrih deset let, do smrti staršev, živela v domači hiši ter se veliko ukvarjala z bolniki.
Skupnost: 27. septembra 1853 je s še tremi ženami ustanovila Kongregacijo usmiljenih sester Žalostne Matere božje in odprla prvo hišo za bolne in okrevajoče. Kongregacija živi po preprostih pravilih, njihova glavna skrb so bolniki s hudimi boleznimi in umirajoči ter nega na domu. Danes sestre delujejo v Italiji, Argentini in Švici.
Duhovnost: Globok čut pripadnosti Cerkvi; češčenje evharistije; posvetitev Križanemu, češčenje Žalostne Matere božje; ljubezen do vseh, zlasti najbolj potrebnih; pripravljenost na žrtve, preprostost in ponižnost.
Zavetnica: Svoje kongregacije.
Upodobitve: Na slikah vidimo ženo v zrelih letih, resnega, a dobrodušnega obraza v preprosti črni redovni obleki s prav tako preprostim križcem na prsih.
Beatifikacija: 20. septembra 2014 jo je papež Frančišek razglasil za blaženo.
Goduje: 23. februarja.
Misel: »Vsak dan slavite Boga, posvečujte se v službi bolnim in skrbite zanje z velikodušnim srcem.«
Splet: www.suoreinfermieredelladdolorata.org.
Vir