V pokrajini Pancalieri [pankalijéri] (blizu Turina v Italiji), blaženi Janez Marija Boccardo [bokárdo], duhovnik, ki je z mnogimi in velikimi trudi ustanovil Kongregacijo sester, ubogih hčera svetega Kajetana, za oskrbo starih in bolnih in za krščansko vzgojo dečkov.
Vir
Blaženi Alojzij Boccardo, duhovnik, redovni ustanovitelj »Pojdi k spovedi h kanoniku Alojziju Boccardu, pokazal ti bo sonce.« (izjava enega od otrok) »Svetniki ne nastajajo v naglici, ampak z udarci dleta, zapuščanjem preteklega in začenjanjem novega življenja. Preteklost prepustimo neskončnemu Božjemu usmiljenju, prihodnost pa njegovi ljubeči previdnosti. Misliti moramo na sedanji trenutek in se prepustiti Gospodu, da nas naredi za svetnike. Negativne odgovore je treba začiniti z oljem in začimbami ponižnosti in ljubezni. Jezus nas ljubi in se ne boji umazati svojih rok pri delu z nami.« (njegove misli)
Ime: Razlagajo ga kot latinizirano obliko germanskega imena Alwis, zloženega iz starovisokonemških besed al »vse« in wisi »pameten, razumen«.
Rojen: 9. avgusta 1861.
Kraj rojstva: Posestvo Ca’ Bianca v občini Moncalieri blizu Torina, v Italiji.
Umrl: 9. junija 1936.
Kraj smrti: Torino, Italija.
Družina: Bil je sedmi od desetih otrok kmečkih staršev Gašperja in Jožefine, roj. Malerba. Družina je bila zelo pobožna, še trije njegovi bratje so postali duhovniki, ena sestra redovnica, med njimi pa je poleg Alojzija čast oltarja dosegel še najstarejši Janez Marija.
Študij: Najprej je obiskoval gimnazijo očetov barnabitov v Moncalieriju, oktobra 1875 pa vstopil v semenišče v Giavenu. Sledil je študij filozofije v semenišču v Chieriju, teološki študij pa je zaključil v semenišču v Torinu.
Bolezen: V semenišču v Giavenu je skoraj umrl za hudo obliko tifusa. Prepričan je bil, da je bil čudežno rešen po Mariji, potem ko je spil malo vode iz Lurda.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 7. junija 1884 v Torinu.
Službovanje: Prvo leto je bil asistent v torinskem semenišču, nato je eno leto pomagal bratu Janezu na župniji v Pancalieri. Leta 1886 je za več kot 30 let postal vicerektor in duhovni vodja v kolegiju Consolata v Torinu. Poleg tega je še poučeval na verski šoli, vodil konference, poučeval liturgijo in pastoralo, predvsem pa ure in ure preživljal v molitvi in v spovednici v Marijinem svetišču.
Dela: Leta 1913 je izdal svoje prvo asketsko delo »Duhovni otrok«, ki je del velikega dela »Spoved in vodstvo«. Sledita še »Duhovni oče« in »Nebeški poklici«.
Bratov naslednik: 9. januarja 1914 je na željo svojega pokojnega brata postal predstojnik Ubogih hčera svetega Kajetana in prevzel ostale njegove ustanove. Leta 1919 je postal direktor zavoda za slepe ter zgradil svetišče Kristusa Kralja.
Ustanovitelj: 18. januarja 1932 je ustanovil kontemplativno vejo reda ubogih hčera in jo poimenoval sestre Kristusa Kralja. Njihovo poslanstvo je življenje v molitvi, tišini in adoraciji za svetega očeta, za posvečenje duhovnikov, ohranjanje in širjenje vere, da bi se Božje kraljestvo razširilo v vseh srcih.
Zavetnik: sester Kristusa Kralja.
Goduje: 9. junij.
Beatifikacija: 14. aprila 2007 ga je papež Benedikt XVI. razglasil za blaženega.
Splet: www.suoresangaetano.org
Vir