Bl. IVLIANA MALGRANELLI, imenovana Istrska
Servitska tretjerednica blažena Juliana je bila rojena v Kopru. Že v rani mladosti jo je bolj navduševalo duhovno kot posvetno življenje. Domnevajo, da je na pobudo bl. Antonia Martissa, predstojnika koprskih servitov, vstopila v red tretjerednic. Vse svoje življenje je posvetila Bogu in ljudem potrebnim pomoči. Doma je živela v pobožnosti, tolažila žalostne, pomagala bolnim in lačnim, se postila. Vdano je častila nebeško Mater Marijo in njenega edinorojenega sina Jezusa. Po nadvse svetem življenju, ki je bilo drugim meščanom živi vzor vere in molitve, sožitja, skromnosti, odpovedovanja in pokore, je v istrskem glavnem mestu – Kopru, okrog leta 1551, deviška lilija odšla h Gospodu po nebeško plačilo.
Vir
Zadnji cvet svete sedmerice je deviška lilija blažene Julijane, ponosne hčere cenjene družine Malgranellovih. Ko je bil v Kopru ustanovljen red picoker ali tretjerednic meniškega reda servitov, si je Julijana, ki jo je privlačilo bolj duhovno kot posvetno življenje, nadela njihovo sveto obleko, ki je s svojimi temnimi barvami prispevala k njeni slavi. Vedela je, da je služba Nebu prava vrednota in da je na zemlji najbolj častna služba veliki Materi Božji. Ne da bi zapustila rodno mesto in svoj dom (ni namreč znano, da bi tretjerednice v Kopru kadarkoli živele v samostanu), je tako vdano spoštovala Marijo in njenega edinorojenega Sina, da je bila po nadvse pobožnem življenju, ki je bilo drugim someščankam živ vzor skromnosti, odpovedovanja in pokore, okrog leta 1551 v nebesih nagrajena za svojo vdanost in trpljenje s krono večnosti: Toliko je o tem zapisal omenjeni pisec analov servitskega reda. O blaženi Julijani govori tudi Possenti, sodobni pisec analov: O blaženi tretjerednici Julijani vemo le njeno ime, rojstni kraj in kdaj je živela – v nebesa je odšla leta 1551 in bila je iz istrskega glavnega mesta. Domnevajo, da je bil duhovni vodja te Marijine služabnice blaženi Anton, o katerem smo že pisali, ki jo je, čeprav je umrl veliko pred njo, morda na začetku svojega vodenja, ali samostanov ali province, kot smo že omenili, posvetil v redovnico in jo napotil v samostan. Petronio je prepričan, da sta v dveh pobožnih podobah ob nogah velike milostne Matere na glavnem oltarju omenjene cerkve svetega servitskega reda upodobljena ta dva blažena; kakor da tudi tisti, ki že kraljujejo v nebesih, ne smejo biti ločeni od predanega spoštovanja Marije, če so se ji v življenju zavezali kot zvesti služabniki, odšli v samostan in ji posvetili tako svoje telo kot dušo.
Vir