Duhovnik Mariano Arciero je živel med leti 1707 in 1788. Čeprav gre za čas, ki se nam zdi oddaljen, je »svetnik neodvisno od obdobja svojega življenja vedno aktualen, saj je vzor življenja v veri«. Mariano je bil rojen blizu Salerna v delavni in pobožni kmečki družini. Duhovniško posvečenje je prejel pri 24-ih letih. Znan je bil kot vnet apostol evangelija. Dvajset let je deloval v nekem manjšem kraju blizu Cosenze, nato pa se je njegovo poslanstvo nadaljevalo v Neaplju, kjer je ostal vse do konca življenja. Bil je neutrudljiv pridigar. Božjo besedo je oznanjal vsakomur in bil z njo tako domač, da so ga klicali »Božja knjižnica«. Ljudje pa so ga občudovali tudi zaradi dejavne ljubezni, uboščine in ponižnosti.
»Don Mariano je bil moder pridigar in vzgojitelj duhovnikov.« Njegova naloga je bila med drugim izboljšati delo duhovnikov, jih spodbujati, da bi se bolj trudili pri pridiganju in drugih opravilih, in da bi se zavedali svojih dolžnosti. Nekemu duhovniku, ki je deloval na župniji, a je premišljeval, da bi se umaknil v samostan, je don Mariano dejal: »Vsi bi se radi umaknili, toda kdo bo opravil dela Jezusa Kristusa? Napravi si prostor v svojem srcu in se umakni vanj. Vmes pa nadaljuj s svojim apostolatom.« Novi blaženi je tudi pogosto dejal, da četudi bi duhovnik imel svetost starih menihov, ne bi zadostovalo. Da bi vredno opravljal svojo sveto službo, mora duhovnik nadvse odlično živeti dobroto in tako posvečevati vernike ter jih voditi k večnemu zveličanju.
Kardinal Angelo Amato je nato še enkrat poudaril večno aktualnost tega svetega duhovnika. Ker smo v času, ko se pripravljamo na škofovsko sinodo o novi evangelizaciji, se lahko izpostavi tudi, da je bil Mariano Arciero »izkušen evangelizator«. »Vztrajno je oznanjal Jezusove besede z navdušenjem in v vernikih netil spreobrnjenje, upanje in radost.« Nova evangelizacija pa je prav to poznavanje evangelija in spodbujanje kulture, ki je globlje ukoreninjena v Božji besedi.
Vir