»Prepustimo se Jezusovemu presvetemu srcu in živimo v tem oceanu goreče ljubezni, da bomo prejeli luč in moč za svoje delo, da bomo to luč ljubezni lahko prinašale dušam, ki so nam zaupane; s požrtvovalnostjo, milino in ponižnostjo, ki izvirajo iz evharistije. Blagor duši, ki živi to notranjo skrivnost svetnikov; potrudimo se, da bomo tudi me dosegle to stopnjo ljubezni, v kateri je skrivnost redovniške popolnosti, saj smo prisegle, da bomo postale svete.«
Ime: Krščena je bila kot Rosa, po naše Rozalija. Izhaja iz latinske besede rosa, ki pomeni »roža«, tudi »lilija«. Sorodna beseda rosarium pa pomeni »rožni grm«.
Redovno ime: Marija od Križa (Maria Crociffisa).
Rojena: 30. januarja 1877.
Kraj rojstva: Mesto Ispica, 30 km od Raguse, na jugu Sicilije v Italiji.
Umrla: 4. julija 1957.
Kraj smrti: Mesto Santa Marinella, 60 km severozahodno od Rima, Italija.
Družina: Bila je sedmi od desetih otrok očeta Salvatoreja in matere Concette, roj. Franzò. Družina je bila materialno dobro stoječa, tako da je svoje otroštvo preživljala v zelo kultiviranem in družabnem okolju.
Otroštvo: Vzgojena je bila v strogem krščanskem duhu, zato je lahko javno šolo obiskovala samo do šestega leta, celo v cerkev ni smela prepogosto. A bila je vztrajna in odločna, zato je že zgodaj v sebi razvila močan čut pobožnosti in pozornost do ubogih in šibkih.
Poklic: Veliko časa je preživela v domači knjižnici, kjer je ob življenjepisu svete Terezije Avilske spoznala in vzljubila karmel ter začela razmišljati o redovnem poklicu.
Redovništvo: Komaj trinajst let je bila stara, ko ji je uspelo prepričati očeta, da ji dovoli vstopiti v samostan. Tako je postala leta 1890 članica tretjega reda karmela v domačem kraju. Njena želja je bila, da bi karmel »znova vzcvetel« ter da bi znotraj njega lahko združila kontemplativno in apostolsko razsežnost. V iskanju pravega poslanstva je z nekaj sestrami živela v posebnem stanovanju v domači hiši, kasneje za kratek čas tudi pri dominikankah.
Apostolat: Leta 1912 se je preselila v Modico, kjer je vodila konservatorij za sprejem in pomoč sirotam in drugim pomoči potrebnim dekletom. Ves čas je iskala »svoj prostor« znotraj reda, kar ji je po dolgem času le uspelo.
Duhovni voditelj: Leta 1924 se je seznanila s karmeličanom p. Lorenzom, ki je postal njen duhovni voditelj in soustanovitelj nove kongregacije.
Kongregacija: 3. julija 1925 se je preselila v Santa Marinello, da bi delala izključno z revnimi in ubogimi. Tu je bila 16. julija 1926 potrjena nova skupnost karmelskih sester misijonark Terezije Deteta Jezusa. Njihovo poglavitno poslanstvo je služenje ubogim: skrb za revne, vzgoja otrok, pomoč družinam, zlasti v manjših centrih, na podeželju in v misijonskih deželah. Sestre danes delujejo v Italiji, na Malti, v Kanadi, Tanzaniji, na Filipinih, v Braziliji, Romuniji, Indoneziji, Vietnamu in Indiji.
Vodilo: »Privesti duše k Bogu«.
Zavetnica: Svoje kongregacije.
Upodobitve: Na fotografijah občudujemo karmeličanko v značilni karmeličanski obleki v zrelih letih, s prijaznim in materinskim izrazom na obrazu.
Beatifikacija: 13. novembra 2005 jo je za blaženo razglasil papež Benedikt XVI.
Goduje: 4. julija.
Splet: www.madrecrocifissa.org
Vir