Imena: Terezija, tereza, Terez, Terezika, Reza, Zina, Zinka, Marija, Teresia Maria, Marija, Maca, Maja, Manca, Manja, Mia, Marusa, Meri, Rija, …
Marija Terezija od Jezusa je skupaj s svetim Petrom Fourierem ustanovila učni red “kornih redovnic naše ljube Gospe”. Sestre so skrbele za izobraževanje in krščansko vzgojo mladih deklet. Ustanovila je tudi šolo za diakonise svojega reda in postala prva prednica. Sestram je bila velik zgled v prizadevanju in krepostnosti.
Umrla je 9. januarja 1622 pri šestinštiridesetih letih.
Vir
V Nancy-ju [násiju] (v Galiji), blažena Marija Terezija od Jezusa (Aleša) Le Clerc, devica, ki je skupaj s svetim Petrom Fourierom ustanovila po Pravilu svetega Avguština Kongregacijo redovnih kanonis Naše Gospe za vzgojo deklic. († 9. januar 1622)
Vir
Alix le Clerc – njeno pravo ime – je Petrus Fourier spodbudil, da se je odrekla svetu. Skupaj s svojim učiteljem je leta 1603 v Mattaincourtu ustanovila ženski učiteljski red „Chanoinesses Notre-Dame“, „Korne sestre Naše Ljube Gospe“ po pravilu avguštinskih koristk – v Nemčiji zaradi svojega porekla znane tudi kot „Welschnonnen“ -, ki jih je vodila kot predstojnica.
Kanonizacija: papež Pij XII. je 4. maja 1947 Marijo Terezijo Jezusovo razglasil za blaženo.
DE
Pomen imena: plemenite oblike (stara visoka nemščina)
Imena: Alix, Alice, Adelheid, Adélaïde, Adelaide, Alida, Heide, Elke, Ethel, Alicia, Aleida, Adeline, Alissa, Alessia, Adele
Goduje: 9. januarja
Rojena 2. februarja 1576 v Remiremontu (Vosges), umrla 9. januarja 1622 v Nancyju
Življenjska zgodba: Alix je bila hči uglednega trgovca, svétnika in župana, ki si je želel, da bi se njegova hči poročila v plemstvo, zato so jo pogosto videvali na zabavah in plesih. Pri 17 letih je hudo zbolela in se po branju verskih knjig spovedala. Vendar ta spreobrnitev ni imela nobenih posledic, saj ji noben duhovnik ni dal nadaljnjih navodil.
V vasi Hymont, kamor se je njen oče zaradi zdravstvenih razlogov upokojil, je še naprej živela življenje majhnih užitkov, iz katerega so jo iztrgale sanje in zlasti srečanje z avguštinskim kanonikom Pierrom Fourierjem, župnikom njene župnije Mattaincourt. Alix se je odrekla vsem posvetnim užitkom in na božično noč leta 1597 je z blagoslovom sprva zadržanega Fourierja skupaj s tremi tovarišicami začela skupno življenje z zaobljubo, da bo vzgajala dekleta.
Kanoninje aristokratskega samostana v Poussayju, kjer je bila leta 1598 ustanovljena prva šola za revna dekleta, so jo obvarovale pred govoricami, ki se jih je še posebej bal njen oče. Po ustanovitvi drugih šol s podporo plemenitih dam in po zaslugi Fourierjevega marljivega dela je kardinal Charles de Lorraine leta 1603 odobril Kongregacijo blažene Device Marije. Leta 1616 je bil samostan v Nancyju prvi, ki je prejel papeževo potrditev in ki ga je Alix odtlej vodila kot mati Terezija Jezusova.
Do njene smrti, ko je bila stara 45 let, je bilo ustanovljenih deset podružnic. Do francoske revolucije je kongregaciji pripadalo 84 samostanov s 4.000 avguštinskimi redovnicami.
Čaščenje: Mati Terezija Jezusova je bila pokopana v svinčeni krsti na samostanskem pokopališču v Nancyju. Njena beatifikacija, ki se je kmalu začela, se je zavlekla in nazadnje prekinila zaradi izginotja njenega groba med francosko revolucijo. Konec 19. stoletja je škofom iz Saint-Diéja in Nancyja uspelo obnoviti postopek, ki se je kljub manjkajočim posmrtnim ostankom uspešno končal leta 1947 – ob 50. obletnici kanonizacije Pierra Fourierja. Leta 1950, ko so klet preuredili v jazzovski klub, so krsto ponovno našli in jo hranili v kapeli lastne srednje šole reda, dokler niso posmrtnih ostankov leta 2007 slovesno prenesli v katedralo v Nancyju.
DE
Blažena Aleša (Alix) Le Clerc je bila za svojo beatifikacijo deležna enako dolgotrajnega postopka kot druga slavna avguštinka, sveta Rita iz Cascie, saj je bila sveta Rita beatificirana približno 200 let po svoji smrti, kanonizirana pa še približno 300 let pozneje.
Aleša Le Clerc, v redu Marija Terezija Jezusova, je bila dejansko beatificirana dobrih 325 let po svoji smrti zaradi zaporednih političnih dogodkov in vojn.
Rodila se je 2. februarja 1576 v Remiremontu v Franciji Johnu Le Clercu in Anne Sagay. Obdarjena z ljubeznivostjo in izrazito inteligenco je bila priljubljena in iskana s strani vseh, v mladosti pa se je voljno predajala nečimrnosti sveta.
Po duhovni krizi se je pri dvajsetih letih, navdihnjena z božjo milostjo, odločila spremeniti svoje življenje in se želela posvetiti Bogu z zaobljubo čistosti.
Imela je previdnostno priložnost spoznati svetega Petra Fourierja (1565-1640), takratnega župnika v Mattaincourtu, in se podredila njegovemu razsvetljenemu vodstvu. Tako je leto pozneje, na božični večer 1597, skupaj s štirimi tovarišicami začela svoj apostolat, tj. poučevanje revnih deklet.
Leta 1598 je lahko odprla prvo šolo v Poussayju, škof v Toulu pa je odobril prvi osnutek pravila nove ustanove: redovnih kanonikov Device Marije po pravilu svetega Avguština, ki ga je sestavil sveti Peter Fourier.
Leta 1599 se je pet redovnic preselilo v Mattaincourt, kjer so tako dobro pomagale dekletom v stiski, da so jih prosili tudi iz drugih mest.
Institucijo je leta 1603 odobril lotarinški kardinal legat, leta 1615 in 1616 pa še papež Pavel V. Leto pozneje, novembra 1617, je bil zgrajen prvi uradni samostan kongregacije in Aleša Le Clerc je s tovarišicami lahko začela noviciat ter sprejela ime sestra Marija Therezija Jezusova.
Po zaobljubah naslednjega leta je bila izvoljena za generalno predstojnico, ki jo je opravljala do decembra 1621. Umrla je nekaj dni pozneje, 9. januarja 1622, v hiši Nancy, sredi žalovanja in čaščenja vseh.
Približno 25 let je delala v apostolatu skupaj s svetim župnikom iz Mattaincourta Fourierjem, njena kongregacija pa se je razširila na več kot 20 hiš v Loreni in po vsej Franciji. Pri komaj 46 letih je zapustila vodnika in učitelja svojega življenja in dela, ki jo je preživel še 18 let.
Kot smo že omenili, je bil razlog za njeno beatifikacijo lahko sprožen šele konec 19. stoletja in končno jo je papež Pij XII. 4. maja 1947 vpisal med blažene.
IT
Blažena Aleša Le Clerc, znana tudi kot Alix iz Mattaincourta, Alix Le Clercq, Alice le Clerc, Alessia le Clerc, Maria Teresa of Jesus in Marie-Thérèse of Jesus, se je rodila 2. februarja 1576 v Remiremontu v Vosgesu v Franciji. Rodila se je v premožni družini in v zgodnjih letih uživala v plesu, glasbi in zabavah ter si prislužila sloves neumne in lahkomiselne deklice.
Vse pa se je spremenilo, ko je Alix pri 21 letih doživela globoko spreobrnjenje. Zaradi te preobrazbe je postala duhovna učenka svetega Petra Fourierja, priznanega duhovnega voditelja in vzgojitelja. Alixina na novo pridobljena predanost jo je spodbudila, da je svoja prizadevanja usmerila v izobraževanje mladih deklet, saj se je zavedala, kako pomembno je, da jim omogoči intelektualno in duhovno rast.
Leta 1598 je Alix Le Clerc skupaj s svetim Petrom Fourierjem soustanovila kongregacijo Marijinih kanonikinj svetega Avguština. Ta verska skupnost je bila ustanovljena predvsem z namenom poučevanja revnih otrok, zlasti deklic, ki so bile v tistem času pogosto zapostavljene z vidika izobraževanja. Prva prizadevanja kongregacije so obrodila sadove, saj je bilo ustanovljenih 60 hiš, namenjenih izobraževanju.
Kongregacija se je v svoji zgodovini soočala s številnimi izzivi, med drugim je preživela burna leta francoske revolucije. Kljub težavam je verska skupnost vztrajala in danes nadzoruje šole v desetih državah po Evropi in Južni Ameriki.
Blažena Alix Le Clerc je 9. januarja 1622 umrla v samostanu kongregacije v Nancyju, Meurthe-et-Moselle, Francija, zaradi naravnih vzrokov. Pokopali so jo na samostanskem pokopališču v svinčeni krsti. Žal se je lokacija njenega groba izgubila, ko je bil samostan med francosko revolucijo porušen. Leta 1950 so njeno krsto ponovno odkrili, njene relikvije pa so bile leta 1960 shranjene v kapeli šole Notre Dame v Nancyju v Franciji. Poleg tega so 14. oktobra 2007 njene relikvije še dodatno shranili v kapeli v katedrali v Nancyju, kjer jih še vedno častijo.
Vzorno življenje blažene Alix Le Clerc, ki se je posvečala izobraževanju in duhovni formaciji mladih deklet, ni ostalo neopaženo. Papež Pij XI. je 3. aprila 1932 priznal njene junaške kreposti, nato pa so jo začeli častiti. Papež Pij XII. jo je 4. maja 1947 razglasil za blaženo, s čimer je priznal njen pomemben prispevek na področju izobraževanja in njeno neomajno predanost vrednotam katoliške vere. Danes je blažena Alix Le Clerc navdih za vse, ki želijo združiti izobraževanje in duhovnost v služenju drugim.
EN