4. novembra 2017 je v mestu Indore v indijski zvezni državi Madja Pradeš potekala beatifikacija s. Rani Marie Vattalil iz skupnosti sester klaris frančiškank. Slovesno sveto mašo je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, ki je v pogovoru za Radio Vatikan spregovoril o življenju nove blažene.
54-krat zabodena z nožem, ves čas ponavljala Jezusovo ime
»S. Rani je bila lačna in žejna pravičnosti, kot pravi evangelij. Zato je bila umorjena. 25. februarja 1995, medtem ko je potovala z avtobusom proti prestolnici Bopal, jo je najeti morilec 54-krat zabodel z nožem. Sestra Rani je ves ta čas ponavljala Jezusovo ime. Njeno telo so pustili ob cesti.«
Pomoč revnim prebivalcem v vaseh
S. Rani Maria se je rodila leta 1954 v Kerali. Z 18 leti je vstopila k sestram klarisam frančiškankam – kongregacijo, kateri je pripadala tudi sv. Alfonsa, prva indijska svetnica. Po prvih redovnih zaobljubah je bila poslana na sever Indije, kjer je ostala vse do svoje smrti. Ko je zaključila študij sociologije, je začela s poslanstvom na vaseh, kjer si je prizadevala predvsem za materialni in duhovni blagor prebivalcev.
Jezusa vsem in vse Jezusu
Z veliko vnemo se je posvečala zapuščenim otrokom in ženam, katerim je govorila o dostojanstvu in položaju lika žene znotraj Cerkve. Posebno ljubezen je gojila do zatiranih in izobčenih. Želela je olajšati trpljenje, potolažiti srca, ponuditi mir, ozaveščati, pospeševati pravičnost, varovati življenje ter tako »hraniti uboge s Kristusovo ljubeznijo.« V nenehni molitvi je našla moč za premostitev vsakršnih ovir. Njena frančiškanska duhovnost je bila izražena v njenem geslu: »Jezusa vsem in vse Jezusu.«
Pričela s hranilnimi zadrugami in mikrokrediti
Svoje zadnje poslanstvo je opravljala v kraju Udainagar. Tam je pričela s hranilnimi zadrugami in mikrokrediti, ki so zagotovili vaščanom posojilo brez obresti. Zaradi njenega prizadevanja za pospeševanje človeškega dostojanstva je imela veliko nasprotnikov, predvsem iz vrst tistih, ki so se okoriščali na račun revnih vaščanov in jih tako niso mogli več zatirati. Večkrat so ji tudi grozili, ona pa je še naprej delovala v prid revnih. Govorila je: »Kdo drug bo poskrbel zanje, če se mi, redovniki, bojimo? Mar niso tudi oni Božji otroci?« Nasprotovanja so se še stopnjevala po tem, ko ji je uspelo, da so iz zapora izpustili nekatere katoličane, ki so bili žrtve pasti.
Vidni sad mučeništva: kesanje morilca in odpuščanje bližnjih
Novica o njenem umoru se je hitro razširila in na tisoče ljudi, tudi nekatoličanov, je prišlo, da bi se poslovili od nje. Vidni sad mučeništva s. Rani Marie je bilo javno kesanje njenega morilca ter odpuščanje s strani mame, sorodnikov, sosester, skoraj kot izraz nadaljevanja mnogih del usmiljenja, ki jih je nova blažena živela.
Njena žrtev je postala svetilnik za mnoge misijonarje
»Mučeništvo s. Rani je blagoslov ne samo za poslanstvo v indijskem Udainagarju, ampak za celotno katoliško Cerkev v Indiji ter za vesoljno Cekev. Njena žrtev je postala svetilnik za mnoge misijonarje, ki v njej najdejo navdih in varstvo za svoje težko poslanstvo. Kri mučencev vedno stori zemljo za rodovitno za generacijo novih kristjanov.«
» … da bi mogla dati slavo tvojemu imenu s svojim življenjem«
S. Rani je bila mati in sestra revnih, oznanjevalka odpuščanja, ki je svoje zemeljsko poslanstvo zaključila v popolni izročenosti Bogu. Njena molitev je bila naslednja: »Oče, jaz sem slabotna in ne pripadam svetu junakov; pomagaj mi razumeti, da ti uporabiš to, kar je v svetu slabotno, da bi osramotil močne. Blagoslovi moje ponižne napore, da bi mogla dati slavo tvojemu imenu s svojim življenjem.«
»Sestre klarise frančiškanke so posebej ponosne, na to, da so poleg nebeškega varstva sv. Alfonse deležne tudi varstva blažene s. Rani Marie Vattalil.«
Vir