V Italiji, spomin blaženega Alahrína, škofa, ki je bil iz priorja Casamarijskega samostana povzdignjen v škofa. († 1216)
Vir
Blaženi Alakrin je bil prior cistercijanske opatije Casamari.
O njem ni znanega ničesar.
Govori se, da je bil v sorodu s papežema Inocencem III. in Honorijem III. ter da je bil posvečen v škofa.
Čeprav ni predmet nobenega češčenja, se je blaženega Alakrina 5. januarja spomnil zgodovinar Chrysostom Henriques v svojem „Menologium cisterciense notationibus illustratum“ in v „Kalendarium Cisterciense“.
IT
Alacrinus je bil cistercijan in prior samostana v Casamariju. Delal je za papeža Inocenca III. in papeža Honorija III. kot odposlanec v Nemčiji in bil imenovan za škofa.
Samostan Casamari je bil ustanovljen leta 1035/36 kot benediktinski samostan na mestu starega Marsovega templja v rimskem mestu Cereatae Marianae; okoli leta 1250 se je pridružil cistercijanskemu redu.
DE
Blaženi Alacrinus iz Casamarija, znan tudi kot Alacrinus iz Verolija, je bil benediktinski cistercijanski menih in vplivna osebnost srednjeveške katoliške Cerkve. Spominjamo se ga zlasti po njegovi vlogi priorja v samostanu Casamari v Veroliju v Italiji ter po njegovih pomembnih prispevkih k papeški diplomaciji med pontifikatoma papeža Inocenca III. in papeža Honorija III.
Alacrinus se je rodil neznanega leta, posvetil svoje življenje služenju Bogu in vstopil v benediktinski red. Sčasoma je postal član cistercijanske veje reda, ki je znana po strogem upoštevanju pravila svetega Benedikta.
Izjemne lastnosti in sposobnosti so Alacrinusu kmalu prinesle priznanje, zaradi katerega je bil imenovan za priorja prestižnega samostana Casamari. Kot prior je imel velik vpliv na versko skupnost in ključno vlogo pri njeni duhovni in organizacijski rasti.
Alacrinus ni bil omejen le na samostanske dolžnosti, ampak so mu takratni papeži zaupali tudi pomembna diplomatska poslanstva. Kot papeški legat je bil poslan v Nemčijo v imenu papeža Inocenca III. in papeža Honorija III. Njegove misije so vključevale različne naloge, kot so reševanje sporov, spodbujanje katoliške enotnosti in pospeševanje tesnejših odnosov med Cerkvijo in posvetnimi oblastmi.
Ker so se pokazale njegove diplomatske sposobnosti, so papeži zelo cenili Alacrinove prispevke, zato je še za časa svojega življenja prejemal pomembne naloge. Znano je, da je bil v nekem trenutku imenovan za škofa, čeprav natančna škofija, v kateri je služboval, ostaja nedoločena.
Blaženi Alacrinus iz Casamarija je umrl leta 1216 zaradi naravnih vzrokov in zapustil trajno dediščino duhovnega vodstva in predanosti Cerkvi. Njegovo krepostno življenje in pomembni dosežki so med verniki vzbudili veliko pobožnost, čeprav natančni datumi njegove beatifikacije in kanonizacije niso znani.
Čeprav so podrobnosti o njegovem prazniku in osebnih podatkih redke, spomin na tega cenjenega benediktinskega cistercijanskega meniha verniki še naprej častijo vsako leto 5. januarja. Njegovo zgledno življenje služi kot navdih menihom, duhovnikom in vsem, ki si prizadevajo za globlje razumevanje krščanske vere, saj poudarja pomen predanosti, diplomacije in služenja Cerkvi.
EN