blaženi Anton Rosmini – duhovnik, redovnik in filozof

Antonio RosminiV nedeljo, 18. novembra 2007 je bila v Novari beatifikacija Antonia Rosminija. Duhovnik, redovnik, mislec je avtor več kot 100 napisanih del. Rojen je bil leta 1797 v pokrajini Trento, 1.julija leta 1855 pa je umrl v Novari. Rosmini je dragocen lik v zgodovini Cerkve, še posebej zaradi trdnega prepričanja, da sta vera in razum med seboj tesno povezana, kar je pomembno sporočilo za relativizem modernega sveta.
O Rosminijevi misli je za Radio Vatikan škof Novare, Bruno Corti povedal, da je Rosminijeva filozofija pomembno sporočilo v delovanju Cerkve. Prav njegovo delo lahko pomaga pri soočanju s kulturnimi izzivi, ki želijo sporočilo krščanstva omejiti le na iracionalno raven. Prav razum, po Rosminiju, pomaga človeku razkrivati skrivnosti, ki so pomembna razsežnost v človekovem življenju.
Rosmini je imel poseben odnos do vprašanja o Božjem usmiljenju.
Zanj je usmiljenje Božje ime. Usmiljeni Bog se je razodel v križanem Jezusu, križ je katedra velikega Božjega sporočila, to je kraj najgloblje sinteze naše misli o človeškem življenju in stvarstvu, ki ga je Bog napolnil s svojim usmiljenjem. »Rosmini je v nekem zelo lepem govoru o križanem poudaril štiri razsežnosti ljubezni: širino, dolžino, višino in globino«, je zaključil škof Corti.
Vir

Italijanski duhovnik Antonio Rosmini je bil ugleden mislec in vzgojitelj sredi 19. stoletja, ki ga je papež Pij IX. zelo cenil. Ko pa je izdal delo z naslovom Pet odprtih ran Cerkve, je zaradi spornih trditev knjiga končala na seznamu prepovedanih knjig. Cerkev je Rosminija rehabilitirala po 2. vatikanskem koncilu, njegova razmišljanja pa vključila v intelektualni dialog sodobne misli. Rosmini je namreč učil, da mora vsak kristjani in vsak resen mislec biti prijatelj resnice, kar danes njegovi učenci razumejo, da si mora kristjan prizadevati, da bo pospeševal in gojil intelektualno ljubezen. To pa je mogoče le, kadar se človek poglablja v bistvo stvari z vso svobodo duha in ob spoštovanju drugačnosti išče rešitve za ključna vprašanja, ki se mu postavljajo na pragu novega tisočletja.
Vir