4. oktobra 2009 je bil v katedrali v nemškem Regensburgu za blaženega razglašen Evstahij Kugler, redovnik iz bolnišniškega reda svetega Janeza od Boga.
Rodil se je 15. januarja leta 1867 v vasici Neuhaus pri Nittenau v Nemčiji; umrl pa 10. junija leta 1946 v Regensburgu, prav tako v Nemčiji.
Vir
Josef Kugler se je rodil 15. januarja 1867 v Neuhausu pri Nittenauu v Zgornji Falaški. Njegov oče je bil kmet in kovač. Josef se je v Münchnu izučil za ključavničarja v gradbeni stroki. Pri tem je utrpel poškodbo noge, zaradi katere je trpel vse življenje. Preselil se je k svoji sestri v Reichenbach in tam delal v kovaški delavnici svojega svaka. Ker so v reichenbaški cerkvi maše potekale le neredno, je Josef Kugler ob nedeljskih popoldnevih molil rožni venec, zaradi česar je kmalu dobil vzdevek »Klostersepp« (samostanski Jože).
Ko so leta 1890 Usmiljeni bratje prevzeli samostan Reichenbach in tam ustanovili dom za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, je bil Josef Kugler skupaj z drugimi obrtniki udeležen pri obnovitvenih delih. Pri tem je imel priložnost bolje spoznati red. Življenje Usmiljenih bratov ga je globoko nagovorilo, zato je januarja 1893 vstopil v redovno skupnost in prejel redovno ime Eustachius.
Po večnih zaobljubah leta 1898 je deloval v več redovnih hišah, kmalu tudi na vodilnih položajih. Leta 1925 je bil izvoljen za provinciala Bavarske redovne province. Za njegovo največje delo velja gradnja bolnišnice Usmiljenih bratov v Regensburgu. Z neomajno vnemo in neomajnim zaupanjem v Boga mu je uspelo zagotoviti finančna sredstva in izpeljati gradnjo.
»Z mojim Gospodom sem se dogovoril. Nič ne bo manjkalo!«
Leta 1930 je bila bolnišnica Usmiljenih bratov v Regensburgu lahko slovesno odprta. Takrat je veljala za eno najsodobnejših bolnišnic v Nemčiji in svojega pomena ni izgubila vse do danes.
V času narodnega socializma je morala skupnost Usmiljenih bratov prenašati hude pritiske, Eustachius Kugler pa je bil kot predstojnik močno nadlegovan. Tako imenovano »uničevanje življenja, ki so ga razglasili za nevredno življenja« in, ki so ga izvajali nacisti, je zadelo v samo srce reda, ki se je še posebej posvečal ljudem z invalidnostmi in skrbel zanje. Eustachius Kugler je pomagal, kjer je mogel, in skušal preprečiti, kar se je preprečiti dalo. Pretrpeti je moral trideset večurnih zaslišanj Gestapa, pri katerih se je izkazal kot »močan Kristusov pričevalec«.
Po vojni so se pri Eustachiusu Kuglerju pokazali znaki hude rakave bolezni. Umrl je 10. junija 1946 v regensburški bolnišnici Usmiljenih bratov. Njegovo češčenje se je hitro razširilo. Od leta 1982 počivajo njegove zemeljske ostanke v stranski kapeli bolnišnične cerkve sv. Pija v Regensburgu. Dne 4. oktobra 2009 je bil v regensburški stolnici slovesno razglašen za blaženega.
DE
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 7