V Angersu [anžéru] (v Galiji), so bili blaženi: Frančišek Peltier [peltijé], Jakob Ledoyen [leduán] in Peter Tessier [tezijé], duhovniki in mučenci, obglavljeni med francosko revolucijo, ker so ohranili zvestobo duhovništvu. († 2. januar 1794)
Vir
V letih od 1789 do 1792 je bilo veliko nenasilnih protestov, ki jih je podpirala Katoliška cerkev, zlasti kmetov proti francoski revolucionarni vladi. Leta 1793 je uvedba obveznega služenja vojaškega roka privedla do oboroženega upora, ki se je na koncu končal v obsežni kontrarevolucionarni vojni, ki so jo podpirale enote plemstva, podporniki monarhije in britanska vlada. Ocenjuje se, da je pri zatrtju te vojne v departmaju Vendée, ki je bil osredotočen na ta departma, na severnem robu katerega leži Angers, umrlo približno 200 000 ljudi; vendar zgodovinarji to pomiritev zahoda z republikanskimi vojaškimi in upravnimi uradniki iz vseh delov Francije obravnavajo kot pomemben prispevek k oblikovanju francoske nacionalne enotnosti. Po uspešnem vojaškem zatrtju vstaje so se od decembra 1793 dalje začele obsežne kazenske ekspedicije, ki so privedle do opustošenja naselij in deportacije njihovih prebivalcev.
Ti povračilni ukrepi so povzročili tudi smrt Frančiška Peltierja, Jakoba (Jacquesa) Ledoyena, * 3. aprila 1760 v kraju Rochefort-sur-Loire pri Angersu, in Petra (Pierra) Tessierja, * 11. maja 1766 v Angersu; bili so duhovniki v škofiji Angers.
Kanonizacija: Frančiška Peltierja, Jakoba Ledoyena in Petra Tessierja je 19. februarja 1984 papež Janez Pavel II. skupaj s 96 drugimi angerskimi mučenci razglasil za blažene.
DE
Blaženi François Peltier, znan tudi kot François Peltier iz Angersa, je bil znan duhovnik škofije Angers v Franciji. Spominjamo se ga po njegovi neomajni veri in predanosti službi v burnem obdobju francoske zgodovine – v času preganjanja med francosko revolucijo.
François Peltier se je rodil 26. aprila 1728 v Savennièresu, majhni vasi v francoski regiji Maine-et-Loire. Že od zgodnjega otroštva je bil izjemno inteligenten in globoko predan Katoliški cerkvi. Ker so v njem prepoznali njegov potencial, so ga spodbudili k verskemu poklicu, zato se je podal na pot duhovništva.
Po končanem študiju je bil François Peltier posvečen v duhovnika in postal član škofije Angers. Zvesto je služil v različnih župnijah, kjer je skrbel za duhovne potrebe ljudi in širil sporočilo o Božji ljubezni in usmiljenju. Zaradi svoje nežne in sočutne narave si je pridobil spoštovanje in občudovanje faranov, ki so v njem videli vodilno luč v težkih časih.
Žal je francoska revolucija s svojim protiklerikalnim razpoloženjem in nasilnim preganjanjem katoliške cerkve vrgla temno senco na službo Françoisa Peltierja. Kljub nevarnostim, ki so ga čakale, se ni želel odreči svoji veri ali opustiti svojih pastoralnih dolžnosti. Pogumno je še naprej maševal, podeljeval zakramente ter zagotavljal tolažbo in vodstvo vernikom.
Vendar so oblasti francoske revolucije sčasoma izvedele za njegove dejavnosti in ga označile za državnega sovražnika. Françoisa Peltierja so 5. januarja 1794 v mestu Angers aretirali in zaprli ter z njim surovo in nečloveško ravnali. François je ostal neomajen tudi pred bližajočim se mučeništvom, goreče je molil in odpuščal svojim ugrabiteljem.
Tistega usodnega dne je François Peltier za svojo vero žrtvoval največjo žrtev. Bil je usmrčen, ker se ni hotel odpovedati zvestobi katoliški cerkvi in ker se je uprl zatiralskemu režimu. Njegova neomajna predanost Bogu in neomajen pogum pred preganjanjem sta mu prinesla status mučenca.
Papež Janez Pavel II. je 9. junija 1983 Francoza Peltierja razglasil za častitljivega, saj je priznal njegovo mučeništvo. Leto pozneje, 19. februarja 1984, je papež Janez Pavel II. Françoisa Peltierja beatificiral, posvetil njegov spomin in počastil njegovo žrtev. Blaženi François Peltier je danes navdih in zgled neomajne vere in predanosti Katoliški cerkvi v težkih časih. Njegov praznik praznujemo 5. januarja, 2. januarja pa se ga spominjamo tudi kot enega od mučencev iz Anjouja.
EN