blaženi Jakob Julij Bonnaud in tovariši – duhovniki, redovniki in mučenci

Mučenci francoske revolucije Od prvotnega namena poprave krivic, ki so jih ljudje trpeli pod vlado aristokracije, se je francoska revolucija spremenila v besno preganjanje katoliške vere. Leta 1789 je bilo podržavljeno vse cerkveno premoženje, leto pozneje pa so bile ukinjene vse zaobljube meniških redov, vsem redovom pa je bilo prepovedano, da bi sprejemali nove člane. Sprejeta je bila tudi posebna ustava, po kateri naj bi duhovniki prisegli zvestobo tej ustavi, ki je vzpostavila narodno Cerkev, neodvisno od papeža. Če bodo zavrnili prisego, jih bodo preganjali kot kršitelje miru. 
Že tako huda napetost se je še povečala, ko sta Prusija in Avstrija napadli Francijo, da bi se zavarovali pred revolucijo. 9. avgusta 1792 so uporniki zajeli kraljevo družino in razpustili monarhijo; 26. avgusta je skupščina razglasila, da bodo duhovniki, ki zavračajo prisego, deportirani v Južno Ameriko. Ko so oblastniki zavzeli Pariz, so iskali duhovnike in jih zaprli. Končno je 2. septembra komisar Stanislas Maillard uveljavil načrt, da duhovnike preprosto pobijejo, ker so bili pruski napadalci samo še dvesto kilometrov od Pariza. 
Maillard je načrt začel izvrševati v opatiji Saint-Germain-des-Prés, kjer je bilo umorjenih 21 duhovnikov. Med temi ni bilo nobenega jezuita, so pa bili zaprti v karmeličanskem samostanu, kamor se je Maillard odpravil na naslednjo morijo. Med 95 duhovniki, ki so jih usmrtili, je bilo tudi 14 jezuitov. Večina je bila zaprta v kapeli. Po dva in dva so vodili ven in spraševali, ali podpišejo prisego zvestobe ustavi. Kdor je zavrnil, so ga vrgli po stopnišču navzdol, kjer je čakala sodrga, ki jih je z meči, bajoneti in koli takoj napadla in umorila. 
Med njimi so bili naslednji jezuiti: 
René Andrieux, 
Francis Balmain, 
John Benoît-Vourlat, 
Loup Thomas Bonnotte, 
Charles Bérauld du Pérou, 
Claude Cayx-Dumas, 
William Anthony Delfaud, 
James Friteyre-Durvé, 
Charles Le Gué, 
Peter Guérin du Rocher, 
Robert Guérin du Rocher, 
Claude Gagnieres des Granges, 
Claude Laporte, 
Francis Le Livec, 
John Charton de Millou, 
Diogo Mimoso Pires, 
Elias Herque du Roule, 
Vicente -Joseph Le Rousseau, 
John Seconds, 
Francois Vareilhe-Duteil, 
Nicholas Verron, 
Mathurin Nicolas La Ville Crohain. 
Pater Jakob Julij (Jacques-Jules) Bonnaud (1740–1792) je bil po rodu s Haitija. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 1758 in pričel študirati v Bretaniji. Teologijo je končal v Flandriji, nato pa se je vrnil v Pariz. Pisal je razprave in brošure proti revolucionarjem in njihovi protipapeški ustavi, kar ga je uvrstilo na seznam žrtev. 
Vir