Mučenec našega časa Oskar Romêro se je rodil 15, avgusta 1917 v Ciudad Barrios na jugu Salvadorja. Teologijo je študiral v Rimu. Po drugi svetovni vojni je vodil številna laična občestva in se zavzemal predvsem za uboge. Leta 1974 je postal škof v Santiago de Maria, tri leta zatem pa nadškof v San Salvadorju. Kot borec za človekove pravice je postal žrtev nasprotnikov. Med mašo v bolniški kapeli ga je 24. marca leta 1980 ubil ostrostrelec. Leta 1993 so začeli postopek za njegovo beatifikacijo, za blaženege pa je bil razglašen 23. maja 2015 v San Salvadorju.
Vir
Še po njegovi smrti so ga obrekovali, tudi njegovi bratje v duhovništvu in škofovstvu. Potem ko je dal svoje življenje, ga je dajal še naprej, se pustil bičati z nerazumevanjem in obrekovanji, je dejal papež Frančišek. »Samo Bog pozna zgodovino oseb. Koliko krat se zgodi, da se osebe, ki so že dale svoje življenje, ki so umrle, še naprej kamenja z najbolj trdim kamnom, ki obstaja na svetu – z jezikom.«
Monsinjor Oscar Arnulfo Romero je bil po papeževem prepričanju »dober pastir, poln ljubezni do Boga in blizu svojim bratom«, »pričevalec evangelija vse do mučeništva«. Tudi danes je kri mnogih krščanskih mučencev prelita po svetu z »gotovim upanjem, ki bo rodilo sadove za obilno žetev svetosti«.Biti moramo pripravljeni umreti za našo vero, četudi nam Gospod ne nameni te časti. Dati življenje ne pomeni samo biti ubiti. Dati življenje, imeti duh mučeništva, pomeni dajati ga v tišini, molitvi, poštenem izpolnjevanju dolžnosti, je papež navajal Romerove besede.
Mučenec ni odrinjen v preteklost, ni neka lepa podoba, ki krasi naše cerkve, ni nekdo, ki se ga nostalgično spominjamo, je zatrdil sveti oče. »Mučenec je brat, je sestra, ki nas še naprej spremlja v skrivnosti občestva svetnikov in ki, združen s Kristusom, ne pozablja našega zemeljskega romanja, našega trpljenja in smrtnega boja.« Papež je nadaljeval, da se je v bližnji zgodovini Salvadorja pričevanje monsinjorja Romera pridružilo pričevanju drugih bratov in sester: »Vsi ti bratje so zaklad in utemeljeno upanje za Cerkev in salvadorsko družbo.« Vpliv njihove vdanosti se zaznava še v naših dneh. Frančišek je dodal, da je nekaj tednov pred začetkom jubilejnega leta usmiljenja zgled blaženega Romera spodbuda za obnovljeno oznanjevanje evangelija Jezusa Kristusa.
Z utemeljenim upanjem je Romero želel videti tisti srečen trenutek, ko bi se v Salvadorju nehalo strašno trpljenje mnogih bratov in sester zaradi sovraštva, nasilja in krivice. »Naj Gospod z dežjem usmiljenja in dobrote, s potokom milosti, spreobrne vsa srca,« je sklenil papež Frančišek. »Salvador naj postane dežela, kjer se bo vsak čutil odrešen ter bo kot brat brez razlikovanja.«
Vir
Papež Frančišek je hotel, da bosta Pavel VI. in Romero skupaj med obhajanjem kanonizacije. Gre za pomembno bližino. Sta dva velika pričevalca dvajsetega stoletja, dva svetnika 2. vatikanskega koncila. Prvi, ker ga je pripeljal do konca in drugi, ki je živel duh koncila vse do konca.
Pavel VI. in Romero skupaj svetnika
Msgr. Romero je srečal papeža Pavla VI. kmalu potem, ko je bil imenovan za nadškofa San Salvadorja. Obtožbe proti njemu ter njegovemu pastoralnemu delovanju so prišle tudi v Rim in so bile zelo hude. Nadškof je papežu predstavil fotografijo, na kateri je bil jezuit Rutilio Grande, ki je bil ubit skupaj z dvema kmetoma. Papež jih je blagoslovil in rekel Romeru: »Pogumno, vi ste nadškof, vi ukazujete, vodite svoje ljudstvo«. Romerovi sodelavci se spominjajo, da je bila papeževa podpora odločilna, še več, dala mu je novih moči. Danes sta skupaj kot zgleda svetosti za vso Cerkev.
Življenjepis
Blaženi Oskar Arnulfo Romero Galdámez je bil rojen 15. avgusta 1917 v Ciudad Barrios v Repuliki El Salvador. 1942 je prejel duhovniško posvečenje. Dvajset let je bil župnik v šlofiji sv. Mihaela. Leta 1970 je bil imenovan za pomožnega škofa San Salvadorja, potem za škofa škofije Santiago de María in leta 1977 za nadškofa San Salvadorja. Medtem je v državi izbruhnila težka politična kriza, ki se je nadaljevala z državljansko vojno. Ko je msgr. Romero zvedel za nasilje proti šibkim, za uboje duhovnikov in katehistov, je začutil pastoralno dolžnost, da je za njih zavzel obrambno držo. 24. marca 1980 je bil ubit med obhajanjem svete maše. Leta 2015 ga je papež Frančišek razglasil za blaženega.
Vir
Z enim od dekretov, ki jih je 4. februarja 2015 odobril sveti oče, je bilo priznano mučeništvo salvadorskega nadškofa Oscarja Romera. Njegov primer je med briefingom na tiskovnem uradu Svetega sedeža podrobneje predstavil postulator postopka za beatifikacijo, msgr. Vincenzo Paglia.
»Izjemen dar za celotno Cerkev na začetku tega tisočletja je videti povzpeti se na oltar pastirja, ki je dal življenje za svoje ljudstvo.« Tako je najprej poudaril msgr. Paglia in še dodal, da je to dar za vse kristjane. Potem je izrazil hvaležnost papežem: Frančišku, Benediktu XVI., Janezu Pavlu II. in Pavlu VI. Zaslužni papež Benedikt XVI. je bil tisti, ki je postopku sledil vse od začetka in ki je 20. decembra 2012, malo več kot en mesec pred napovedjo svoje odpovedi petrinski službi, odločil, da se lahko nadaljuje. Postopek je sedaj prispel do zaključka po dolgem delu z mnogimi ovirami zaradi nasprotovanj, povezanih bodisi z mišljenjem in pastoralnim delovanjem Romera ali s konfliktnim položajem, ki je nastal okoli njegove osebnosti, je pojasnil msgr. Paglia. Salvadorski nadškof tako postaja »prvi v dolgi vrsti novih sodobnih mučencev«.
Njegovo mučeništvo je tesno povezano z mučeništvom jezuitskega patra Rutilia Grandeja. Ta je opustil poučevanje na univerzi in odšel živet med kmete v majhno vas Aguilares. Z Romerom sta bila prijatelja. Slednji je 12. marca leta 1977 celo noč prebedel ob njegovem telesu in telesih dveh kmetov, ki sta bila skupaj z njim ubita med zasedo. Oscar Romero je bil takrat nadškof San Salvadorja komaj nekaj dni. Ganilo ga je, ko je videl kmete, ki so se mu zdeli kot »sirote, ki so ostale brez ‘očeta’«. Sedaj je on kot nadškof moral prevzeti to mesto, četudi za ceno lastnega življenja. V tisti noči je začutil Božji navdih, da mora biti močan (fortaleza), medtem ko je v državi zaradi socialnih krivic naraščalo nasilje. »Romero je verjel v svojo funkcijo škofa in primasa države ter se je čutil odgovornega za prebivalstvo, zlasti najrevnejše.«
Msgr. Paglia je to opredelil kot njegovo »pastoralno spreobrnjenje«. Preganjanje je bilo takrat tako rekoč otipljivo. Samo v dveh letih je bilo 30 duhovnikov v nadškofiji San Salvador bodisi ubitih ali izgnanih, ubitih je bilo tudi na desetine katehetov, mnogo vernikov je izginilo. Romero pa je vztrajal in sprejel, da bo »dal življenje, da bi branil svoje ljudstvo«. Ubit je bil medtem, ko je maševal. Njegov uboj, kot je še dejal postulator postopka, ni bil politično motiviran, ampak je bil povod »sovraštvo do vere, ki združena z dejavno ljubeznijo ni molčala pred krivicami, ki so se neizprosno in kruto zgrnile nad revne in njihove zaščitnike«.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva. (sv. Katarina Švedska in sveti Oskar Arnulf Romero)