Imena: Na današnji praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Oblike tega imena so neštete.
Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan – zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: “Angel Gospodov je oznanil Mariji …” Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši “da” in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.
Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo “oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji”, drugod najdemo ime “začetek odrešenja” ali “spočetje Kristusa”. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.
Zakaj je ta praznik nastavljen ravno na 25. marec? Razdalja devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva, ki se ga z lepim praznikom spominjamo 25. decembra, je gotovo hotena. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Sodobni raziskovalci menijo, da je izhodišče bilo oznanjenje in ne božič. 25. marec, ki je pomladansko enakonočje, je v starih časih veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja, s katerim je bil položen temelj za novo stvarjenje. Postni čas pa je bil malo primeren za slovesnosti in po nekaterih pokrajinah so jih prepovedali. V Španiji so sredi 7. stoletja obhajali praznik Marijinega oznanjenja 18. decembra, osem dni pred Gospodovim rojstvom, drugod pa je ostal 25. marca.
V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je skoraj vsak katoliški kristjan ob zvonjenju trikrat na dan dejansko za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdrava-marije s pristavkom, ki kratko označuje vsebino skrivnosti, ko se je druga božja oseba naselila v Marijinem deviškem telesu in s tem v naročju človeške zgodovine. Krščanska umetnost je rada upodabljala prizor angelovega oznanjenja Mariji.
Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh mater sveta, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan.
O vzvišenem poklicu matere govori tudi poslanica, ki so jo škofje naslovili na žene ob koncu drugega vatikanskega koncila: “Žene, vaša poklicanost je, da varujete domače ognjišče, da ljubite vire življenja, da imate srce za novi rod! Priče ste skrivnosti začetkov življenja. Roteče vas prosimo, da predvsem skrbite, da se ohrani človeški rod.”
Gospodovo oznanjenje napoveduje začetek našega odrešenja. Po Marijinem pokornem: »Zgodi se«, je zemlja postala nebo. »Z Jezusom je Bog sredi pustega, obubožanega človeštva, odprl nov začetek, ki ni sad človeške zgodovine, temveč dar od zgoraj« (Benedikt XVI.). Vse, po čemer so naša srca dolgo hrepenela, se je učlovečilo v Marijinem telesu. Vsakič, ko v molitvi zdravamarija ponavljamo angelove besede, Božja beseda klije v naši duši. Krščanstvo je neskončno srečevanje z Bogom, ki je prišel med nas po telesu Device Marije.
Vir
25. marca, natančno devet mesecev pred božičem, obhajamo praznik Gospodovega oznanjenja: to je tako Marijin kot Gospodov praznik.
Današnji praznik je imel v preteklosti številna različna imena: Oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji, Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Gospoda, Začetek odrešenja, Spočetje Kristusa, Jezusovo utelešenje, Marijino deviško Božje materinstvo … Sedanje poimenovanje praznika, Gospodovo oznanjenje, je morda nekoliko zavajajoče: v resnici gre za angelovo oznanjenje Mariji, zato bi bilo morda bolj ustrezno poimenovanje Marijino oznanjenje (tako se imenuje frančiškanska cerkev v Ljubljani) ali Oznanjenje Mariji.
Današnji praznik je imel v preteklosti številna različna imena: Oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji, Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Gospoda, Začetek odrešenja, Spočetje Kristusa, Jezusovo utelešenje, Marijino deviško Božje materinstvo … Sedanje poimenovanje praznika, Gospodovo oznanjenje, je morda nekoliko zavajajoče: v resnici gre za angelovo oznanjenje Mariji, zato bi bilo morda bolj ustrezno poimenovanje Marijino oznanjenje (tako se imenuje frančiškanska cerkev v Ljubljani) ali Oznanjenje Mariji.
Ko govorimo o skrivnosti učlovečenja Božjega Sina, namreč ne moremo mimo Marije, žene, ki je s svojim življenjem in delovanjem odločilno vplivala na potek zgodovine človeštva.
Današnjemu prazniku bi se podal tudi naziv »DA ž/Življenju«. In ta »da« se ni zgodil veličastno, na velikih odrih sveta, temveč v preprostosti mladenke iz nič kaj mogočnega Nazareta. Bog se je učlovečil, da bi nas odrešil in nam pokazal, kako biti Božji. Tukaj in zdaj. Med kupi neopranega perila, zapletenimi številkami svetovnih borz in zavozlanimi odnosi.
Praznik obhajamo 25. marca, za kar obstaja več razlag: ena je gotovo ta, da je od tega dneva natanko devet mesecev do božiča. Druga pa je, da je ta dan nekoč veljal za začetek pomladnega obdobja ter simbolno za dan stvarjenja sveta in tako tudi za dan Jezusovega spočetja.
Praznovanje se je v Cerkvi razširilo zlasti po koncilu v Efezu leta 431, ko je bila slovesno razglašena verska resnica o Marijinem Božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je znova poudarila, da je to Gospodov praznik. Na ta dan pri sveti maši prisluhnemo odlomku iz evangelija po Luku (Lk 1,26-38), iz katerega gotovo najbolj izstopajo besede: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Odgovor, ki je kratek in preprost, pa vendar poln Marijine vere in popolnega zaupanja v Božjo voljo.
»Marijin odgovor je kratek in preprost. Vendar vsebuje neskončne globine in je izraz vse Marijine veličine, vse Marijine jasne in brezpogojne odprtosti za Boga in za njegovo odrešitveno delovanje. Obenem je ta odgovor začetek tistega, kar je vodilo do dogodka, ki stoji v središču vse odrešitvene in sploh vse svetovne zgodovine – do smrti in poveličanega vstajenja novega Adama, začetnika novega, ob koncu časov skupaj s človeštvom poveličanega stvarstva,« beremo v knjigi Leto svetnikov.
V ljudski pobožnosti sta se skrivnost in sporočilo tega praznika zelo uveljavila, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja – navado, ki je žal že skorajda zamrla. Tudi krščanska umetnost in poezija sta vedno znova upodabljali prizor angelovega oznanjenja Mariji, o čemer nam pričajo mnoge umetnine iz različnih obdobij zgodovine.
Po starem krščanskem izročilu je Marijina hiša, kjer se je zgodilo oznanjenje, ostala ohranjena v Nazaretu do konca 13. stoletja. Potem pa ji je grozilo porušenje, zato so angeli dvignili celo hišo in jo prenesli na Trsat (danes del mesta Reka na Hrvaškem), kjer je stala od 10. maja 1291 do 10. decembra 1294, ko so angeli hišo prenesli naprej v Loreto. Tam so okoli Marijine hiše postavili cerkev in tako preprečili, da bi jo angeli odnesli še kam drugam. Tako Loreto kot Trsat sta danes znani romarski poti.
Marijino oznanjenje je za kristjane tudi praznik materinstva: v Katoliški cerkvi ga praznujemo kot materinski dan. Na današnji praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji, iz tega imena pa izhajajo tudi številne različice ženskih in moških imen.
Na Slovenskem je na praznik Gospodovega oznanjenja posebej slovesno v desetih cerkvah, ki so posvečene temu dogodku: v Adergasu, Crngrobu, Hinjah, Kostanjevici na Krki, pri Tromostovju v Ljubljani, v Kapeli v Novi Gorici, Obrovu, Nazarjih, Tržiču in Veliki Slevici.
Vir
Praznik Gospodovega oznanjenja, ko je v mestu Nazaret Gospodov angel oznanil Mariji: »Glej, spočela in rodila boš sina, ki se bo imenoval Sin Najvišjega«. Marija pa mu odgovori in reče: »Glej, dekla sem Gospodova; zgodi naj se mi po tvoji besedi«. In tako se je ob dopolnitvi časov po Svetem Duhu učlovečil edinorojeni Božji Sin in postal človek, zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.