Konstantin Veliki je v moči Kristusovega križa leta 312 premagal ob Ponte Molle pri Rimu svojega nasprotnika cesarja Maksencija. Na nebu se je prikazalo znamenje svetega križa in besede : IN HOC SIGNO VINCES — V TEM ZNAMENJU BOŠ ZMAGAL. Konstantinova mati Helena se je po legendi odpravila na božjo pot v Jeruzalem, da bi našla pravi Kristusov križ. Globoko v zemlji so našli tri križe. Neka bolna žena se je dotaknila vseh treh križev; ko se je dotaknila tretjega križa, je v trenutku ozdravela. Helena je na kraju, kjer so našli križe, dala zgraditi baziliko. Del svetega križa je res prinesla sinu Konstantinu v Rim, kjer je ta dal shraniti dragoceno svetinjo v cerkvi Santa Croce di Gerusalemme. 3. maja smo zato obhajali spomin na najdenje svetega križa, na katerem je Kristus izkrvavel in nas s svojo smrtjo odrešil. Najstarejši viri iz 4. stoletja pišejo o najdbi sv. križa, ne omenjajo pa v tej zvezi svete Helene. Tudi Helenin sodobnik zgodovinar Evzebij o njeni najdbi molči. Po govoru sv. Cirila Jeruzalemskega (347/48) moramo sklepati, da so Jezusov križ odkrili takrat kakor njegov grob in to pred prihodom cesarice Helene v Jeruzalem.
Praznovanje »najdenja križa« je papež Janez XXIII. kot zgodovinsko nedokazan spomin črtal iz liturgičnega koledarja na dan 3. maja in ga pridružil povišanju sv. križa 14. septembra.
Vir=Leto svetnikov