
Nad grobovoma sv. Petra in Pavla je že v 4. stoletju cesar Konstantin dal postaviti baziliki, katerih obletnici posvečenja so se že od 11. stoletja naprej spominjali na današnji dan. Prvotno baziliko sv. Petra v Vatikanu so v 16. stoletju nadomestili z novo in veličastno, ki so jo pa posvetili šele 18. novembra 1626. Prvotna bazilika sv. Pavla izven obzidja pa je v 19. stol. močno pogorela. Na novo zgrajeno baziliko sv. Pavla so posvetili 10. decembra 1854.
Vir
18. novembra, posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla. Praznik izvira iz 4. stoletja, ko sta bili posvečeni baziliki: leta 324 sv. Pavla zunaj obzidja, leta 326 pa sv. Petra v Vatikanu. Posvetil ju je papež Silvester. Pavlovo baziliko so pozneje povečali in leta 390 jo je posvetil papež Siricij. Na začetku so ta god obhajali le v obeh bazilikah, pozneje pa se je razširil na vse Cerkve rimskega obreda.
Vir
Posvetitev bazilik svetega Petra in Pavla, apostolov, od katerih je bila prva zgrajena nad grobom Svetega Petra, na Vatikanskem griču od cesarja Konstantina, toda zaradi starosti se je že rušila. Obnovljena v večji obliki je bila na isti dan znova posvečena. Druga pa je bila na Ostijski cesti zgrajena od cesarjev Teodózija in Valencinijána, nato uničena ob nesrečnem požaru in popolnoma znova zgrajena in bila posvečena desetega decembra. Skupni spomin obeh, na nekiv način pomeni bratstvo apostolov in edinost Cerkve.
Vir
Views: 128


V Ceccanu [čekánu] pri Frosinoni (v Italiji), blaženi Grimoáld od Očiščevanja (Ferdinand) Santamaria, redovnik iz Kongregacije pasijonistov, ki je zaradi bolezni pobožno umrl, medtem, ko se je z navdušenjem in veseljem pripravljal za duhovništvo.
V Nagasaki-ju (na Japonskem), sveta mučenca: Jordan (Hijacint) Ansalone in Tomaž Hioji Rokuzayemon Niši, duhovnika iz Reda pridigarjev (dominikancev), od katerih je prvi delal za evangelij najprej na Filipinskih otokih, nato na Japonskem. Drugi pa je bil na otoku Taiwan in zadnja leta v svoji domovini marljiv pospeševalec vere v nagasaški pokrajini, dokler nista oba z nepremagljivim navdušenjem, pod najvišjim voditeljem Tokugawom Yemitsu, po sedem-dnevnem trpinčenju na vilah in v votlini izmučena umrla.
Pri Krakovu (na Poljskem), blažena Saloma, ki je kot galicijska kraljica, soproga umrlega kralja Kolomána, naredila zaobljube po Pravilu Klaris in je sveto vršila službo opatinje v samostanu, ki ga je sama ustanovila.