– V Sensu [sánu], blažena Sabínian in Potencijan, škofa, ki ju je rimski škof tja poslal oznanjat in sta to mesto proslavila s svojim mučeništvom.
– Pri Sensu (v lyonski Galiji, danes v Franciji), spomin svetih mučencev: Sabinijána in Potencijána, ki sta bila škofa. Tam sta dovršila pričevanje z mučeništvom.
Vir
Views: 8
– V Óstiji (v Láciju), sveti Astérij, mučenec.
– V Óstiji, spomin svetega Asterija, duhovnika in mučenca, ki je bil mučen pod cesarjem Aleksandrom, kakor beremo v delih papeža Kalista. († 19. oktober ok. 225)
Vir
Views: 13
V vasi Osserneon (tedaj na kanadskem ozemlju), sveti mučenci: Janez de Brébeuf [brebéf] in Izak Jogues [žok], duhovnika, in tovariši iz Družbe Jezusove. Tega dne je bil od nekaterih poganov tega kraja umorjen sveti Janez de la Lande [dela lánd], redovnik, kjer pa je nekaj let prej dosegel palmo mučeništva tudi sveti Renát Goupil [gupél]. Obenem se slavijo na ta dan tudi njihovi sobratje: sveti Gabriel Lalemant [lalemán], Anton Daniel, Karel Garnier [garnijé] in Natal (Noel) Chabanel [šabanél], ki so oznanjali evangelij Kristusa ljudstvom tistega kraja pod kanadsko oblastjo. Delovali so z velikim trudom v misijonu pri Huroncih, in so v različnih dneh umrli kot mučenci.
Vir
Ko so pred približno 450 leti prvi Evropejci prišli v Severno Ameriko, je tam živelo kakšna dva milijona Indijancev. Na to celino so pred davnimi časi prišli iz Srednje Azije in so sorodni azijskim Mongolom. V Severni Ameriki sot bivali večinoma na vzhodu in na jugu, kjer je zemlja zelo rodovitna in podnebje ugodno. Tam so imeli dovolj divjačine in sadežev. Pred belokožci so se umikali proti mrzlim severnim krajem, na ozemlje velikih jezer in današnje Kanade. Prvi so Indijancem oznanjali Kristusov evangelij francoski jezuiti. Nekateri so pri tem pretrpeli mučeniško smrt. Znani so pod skupnim imenom »kanadski mučenci«: za Kristusa so prelili kri v letih 1642 do 1650, za blažene so bili razglašeni leta 1925, med svetnike pa prišteti leta 1931 in njihov spomin Cerkev obhaja 19. oktobra.
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Views: 35
Blizu Lütticha [litiha] (v Belgiji), spomin svete Elizabete, device, ki je bila s posnemanjem Kristusa deležna njegovih svetih ran.
Vir
Views: 1
V Cavaillonu [kaveljónu] (v Provansi), sveti Verán, škof, ki je bil obdarovan z velikimi krepostmi, predvsem pri skrbi za bolnike.
Vir
Views: 8
Mučenec Severne Amerike
Janez de La Lande (leto rojstva nepoznano – 1646) je kot laik pomagal Francoskim jezuitom v misijonih pri Mohawkih in je dal svoje življenje, ko je opravljal mirovno poslanstvo. Rodil se je v pristanišču Dieppe in je bil v Novi Franciji verjetno od leta 1642. Delal je kot uslužbenec v jezuitski rezidenci na Treh rekah, vse dokler ni 24. septembra 1646 odšel iz Quebec-a skupaj s patrom Izakom Joguesom in nekaj Huroni. Janez je prostovoljno spremljal Izaka, čeprav mu je misijonar opisal težak način življenja in nevarnost v kateri so bili zaradi sporov med plemeni, pa tudi sumničenj, ki so jih imeli nekateri ljudje do misijonarjev. Huroni so Izaka prosili, naj jih vodi na pogajanja v zvezi z mirovno pogodbo.
Po nekaj dneh potovanja so izvedeli, da so Mohavki ponovno na bojni nogi. Vsi Huroni razen enega so ju zapustili. Izak in Janez pa sta z enim spremljevalcem nadaljevala pot v vas, v kateri je bil pred tem Izak kot ujetnik in suženj. Skupina bojevnikov, ki je iskala kakšnega Francoza, da se maščuje za epidemijo in sušo, ki jih je zadela, so bili presenečeni in veseli, ko so ulovili slavnega Francoskega misijonarja. Med pretepanjem so vse tri ujetnike odvedli v vas. Izak je bil ubit s tomahavkom, ko je vstopil v nek šotor. Janeza pa so zadrževali v drugem šotoru, kjer bi bil na varnem. Dan po Izakovi smrti je ponoči skušal oditi iz šotora, da bi pokopal Izakovo truplo, a ga je zunaj s sekiro ubil eden od bojevnikov.
Vir
Views: 8
