Jan Papczynski, najprej član reda piaristov, je leta 1670 zapustil ta red z namenom, da ustanovi inštitut marijanskih klerikov brezmadežnega spočetja, pri tem pa si je zadal tri namene: pospeševati pobožnost brezmadežnega spočetja blažene Device Marije, posvetiti se molitvi za rajne in apostolsko delovati med siromašnimi in obrobnimi. Napisal je veliko duhovnih spisov, med njimi Norma Vitae, namenjen redovnemu življenju svojega inštituta, ter Templum Dei Misticum, v katerem je začrtal duhovni program za laike. V Varšavi je zaslovel kot profesor govorništva in učitelj duhovnega življenja, pridigar in spovednik.
Vir
Stanislav Jezusa Marije (Jan Papczyński) se je rodil 18. maja 1631 v Podegrodzieju na Poljskem kmečkima staršema ter gorečima kristjanoma. Še isti dan je bil krščen. Po končani osnovni šoli v Podegrozdieju, je študiral v kolegiju jezuitov in piaristov. Pri triindvajsetih letih je spoznal priariste in vstopil v njihov red. Leta 1656 je napravil preproste zaobljube in 12. marca 1661 je bil posvečen v duhovnika. V Varšavi je postal znan bodisi kot profesor retorike bodisi kot učitelj duhovnega življenja. Je avtor številnih knjig, bil je pridigar in spovednik. Med njegovimi spovedanci je bil tudi apostolski nuncij na Poljskem, Anton Pignatelli, bodoči papež Inocenc XII.
Leta 1670 je s potrebnimi oprostitvami izstopil iz reda piaristov z namenom, da ustanovi inštitut marijanskih klerikov Brezmadežnega spočetja, ki naj bi imel tri namene: pospeševati pobožnost Brezmadežnega spočetja blažene Device Marije, najti v tem srčiko krščanstva, torej zastonjski dar brezmejne Božje ljubezni do človeka, posvetiti se molitvi za pokojne, še posebej za tiste, ki niso bili pripravljeni na smrt; apostolsko delovati med revnimi in obrobnimi. Vse do konca svojega življenja je deloval z vso apostolsko in karitativno gorečnostjo. Z vso vnemo se je posvetil asketskemu življenju ter vodenju reda, ki je bil s strani papeža potrjen leta 1699.
Umrl je 17. septembra 1701 v samostanu na Gori Kalvariji, medtem ko je izgovarjal besede: »V tvoje roke Gospod izročam svojega duha.« Potem ko je izrazil gorečo željo, da bi se združil s Kristusom, je blagoslovil svoje sobrate ter jih spodbudil k izpolnjevanju redovnega življenja. Zapustil je veliko duhovnih spisov. Med njimi sta: Norma Vitae, namenjen redovnemu življenju njegovega inštituta ter Templum Dei Misticum, v katerem je začrtal duhovni program za laike. Sveti oče Benedikt XVI. ga je leta 2007 prištel med blažene. Za svetnika ga je 5. junija 2016 razglasil papež Frančišek.
Vir
Views: 9
V vasi Castillo de Villamalefa [kastíljo devílja] (blizu Kastílije na Španskem), blaženi Janez Ventura Solsona, duhovnik in mučenec, ki se je po stanovitnosti v veri med krutim preganjanjem preselil nepremagan v nebeško slavo.
V Zaragozi [saragósi] (v Aragóniji na Španskem), sveti Peter de Arbues, duhovnik in mučenec, ki se je kot redovni kanonik iz Reda svetega Avguština boril proti vražam in herezijam v kraljevini Aragóniji. Neki ogleduhi so ga pobili pred oltarjem stolnice in je preboden padel.
V gozdu Palmiry (blizu Varšave na Poljskem), blaženi Sigismund Sajna, duhovnik in mučenec, ki je bil v času vojne preboden s svinčenkami zaradi neomajne vere pred tujo vlado, sovražno Bogu. († 17. september 1940)