V Parizu (v Franciji), trpljenje blaženih mučencev: Janeza Marija du Lau d‘Allemans [di lau dalemán], nadškofa v Arlesu; Frančiška Jožefa de la Rochefoucauld, škofa v Beauvaisu; Petra Ludvika de la Rochefoucauld [róšfukól], škofa v Saintesu in triindevetdesetih tovarišev, klerikov ali redovnikov, ki so zavrnili v času francoske revolucije brezbožno prisego, ukazano klerikom. Prisiljeni so bili iti v samostan karmeličanov, kjer so bili za Kristusa prebodeni iz sovraštva do vere. († 2. september 1792)
Imena nekaterih ostalih so:
Vincencij Abraham – duhovnik, Andrej Angar – duhovnik, Janez Krstnik Klavdij Aubert – duhovnik, Frančišek Balmain- redovnik in duhovnik, Janez Peter Bangue – duhovnik, Ludvik Frančišek Andrej Barret – duhovnik, Jožef Bécavin – duhovnik, Jakob Julij Bonnaud – redovnik in duhovnik, Janez Anton Hijacint Boucharène de Chaumeils – duhovnik, Janez Frančišek Bosquet – duhovnik, Klavdij Cayx-Dumas- redovnik in duhovnik, Janez Charton de Millou- redovnik in duhovnik, Klavdij Chaudet – duhovnik, Nikolaj Clairet – duhovnik, Klavdij Colin – duhovnik, Frančišek Dardan – duhovnik, Viljem Anton Delfaut- redovnik in duhovnik, Maturin Viktor Deruelle – duhovnik, Gabrijel Desprez de Roche – duhovnik, Tomaž Nikolaj Dubray – duhovnik, Tomaž Renato Dubuisson – duhovnik, Frančišek Dumasrambaud de Calandelle – duhovnik, Henrik Hipolit Ermès – duhovnik, Armand de Foucauld de Pontbriand – duhovnik, Jakob Friteyre-Durvé- redovnik in duhovnik, Klavdij Frančišek Gagnières des Granges- redovnik in duhovnik, Ludvik Lavrencij Gaultier – duhovnik, Janez Goizet – duhovnik, Andrej Grasset de Saint-Sauveur – duhovnik, Janez Anton Guilleminet – duhovnik, Janez Krstnik Jannin – duhovnik, Janez Lacan – duhovnik, Peter Landry – duhovnik, Klavdij Anton Radulf de Laporte- redovnik in duhovnik, Robert le Bis – duhovnik, Maturin Nikolaj de Villeneuve Le Bous de la Villecrohain- redovnik in duhovnik, Oliver Lefèvre – duhovnik, Karel Frančišek Le Gué- redovnik in duhovnik, Jakob Jožef Lejardinier Deslandes – duhovnik, Jakob Janez Lemeunier – duhovnik, Vincenc Jožef le Rousseau de Rosencoat- redovnik in duhovnik, Frančišek Cäsar Londiveau – duhovnik, Ludvik Longuet – duhovnik, Jakob Frančišek de Lubersac – duhovnik, Kasper Klavdij Maignien – duhovnik, Janez Filip Marchand – duhovnik, Ludvik Mauduit – duhovnik, Frančišek Ludvik Méallet de Fargues – duhovnik, Jakob Aleksander Menuret – duhovnik, Janez Krstnik Nativelle – duhovnik, Renato Nativelle – duhovnik, Matija Avguštin Nogier – duhovnik, Jožef Tomaž Pazery de Thorame – duhovnik, Julij Honorat Ciprijan Pazery de Thorame – duhovnik, Peter Frančišek Pazery de Thorame – duhovnik, Peter Ploquin – duhovnik, Renato Nikolaj Poret – duhovnik, Julijan Poulain-Delaunay – duhovnik, Janez Robert Quéneau – duhovnik, France Urban Salins de Niart – duhovnik, Janez Henrik Ludvik Samson – duhovnik, Janez Anton de Savine – duhovnik, Janez Anton Barnaba Séguin – duhovnik, Janez Krstnik Marija Tessier – duhovnik, Lupus Tomaž-Bonnotte- redovnik in duhovnik, Frančišek Varheilhe-Duteil- redovnik in duhovnik, Peter Ludvik Jožef Verrier – duhovnik, Ludvik Barreau de la Touche – menih in duhovnik, Janez Frančišek Burté – redovnik in duhovnik, Apolinarij (Janez Jakob) Morel- redovnik in duhovnik, Ambrož Avguštin Chevreux – menih in duhovnik, Renato Julijan Massey- redovnik in duhovnik, Bernard Frančišek de Cucsac- redovnik in duhovnik, Jakob Gabrijel Galais- redovnik in duhovnik, Peter Gauguin- redovnik in duhovnik, Peter Mihael Guérin- redovnik in duhovnik, Jakob Štefan Filip Hourrier- redovnik in duhovnik, Henrik Avgust Luzeau de la Mulonnière- redovnik in duhovnik, Janez Krstnik Mihael Pontus- redovnik in duhovnik, Peter Nikolaj Psalmon- redovnik in duhovnik, Klavdij Rousseau- redovnik in duhovnik, Karel Jeremija Bérauld du Pérou- redovnik in duhovnik, Frančišek Ludvik Hébert- redovnik in duhovnik, Frančišek Lefranc- redovnik in duhovnik, Urban Lefèvre- redovnik in duhovnik, Severin (Jurij) Girauld- redovnik in duhovnik, Ludvik Aleksij Matija Boubert – diakon, Štefan Frančišek Deusdedit de Ravinel – diakon, Jakob Avguštin Robert de Lézardières – diakon, Salomon (Viljem Nikolaj Ludvik) Leclercq- redovnik in duhovnik, Uldarik (Janez Krstnik) Guillaume – klerik, Léon (Janez) Mopinot – klerik, Avgust Nézel – klerik in Karel Regis Matthäus de la Calmette – klerik.
Vir
V nedeljo 2. septembra in naslednjega dne leta 1792 je francoska revolucionarna skupnost v navalu grozodejstev v Parizu ubila 1400 zaprtih ‘nasprotnikov režima’. Med njimi je bilo izbranih 191, ki jih je papež Pij XI. leta 1926 po skrbni zgodovinski raziskavi razglasil za blažene. Sočasni uradni dokumenti so namreč leta 1871 zgoreli ob požaru pariške mestne hiše, večina pobitih pa sploh ni bila sodno obsojena na smrt, ampak so jih pobili v navalu množice, ki je vdrla v opatijo Saint–Germain, v karmeličanski samostan (sedaj pri Institut Catholique), v zapor La Force in v semenišče sv. Firmina. Revolucionarji so to slavili v tisku in okrožnicah kot zmago nad zarotniki in nazadnjaškimi sovražniki naroda. Septembrske mučence, med katerimi so trije škofje, veliko duhovnikov in redovnikov ter en laik, slavijo v Franciji zlasti v Parizu, v škofijah, kjer so bili mučenci doma, in v redovnih družbah, iz katerih so bili.
Tako se Frančiškovi redovi pri nas spominjajo minorita Janeza Frančiška Burtéja (1740–1792), kapucina Apolinarija Morela iz Posata (1739–1792) in regularnega tretjerednika Severina (Jurija) Giraulta (1728–1792), ki je bil prvi med umorjenimi. Leta 1794 je bil ubit še minorit Janez Krstnik Triquerie (1737–1794) iz Lavala.
Lazaristi se v bogoslužnem koledarju na ta dan spominjajo svojih ubitih sobratov; to so: Ludvik Jožef Francois (1751–1792), Janez Henrik Gruyer (1734–1792) in Peter Renat Rogue (1758–1796), ki je še nekaj let skrivaj deloval in so ga obglavili 3. marca 1796; zato njegov god ponekod slavijo posebej 3. marca.
Vir
Views: 3
Dekla Marjeta si je že kot mladenka želela vstopiti v samostan, vendar ji to ni uspelo. Ko je bila stara dvajset let, so jo ujeli razbojniki in jo 2. septembra 1227 umorili. Posmrtne ostanke mlade žene, ki so jih morilci najprej vrgli v reko, so pozneje pokopali v Leuvenu (Löwen).
Umrl je najverjetneje 12. septembra 1095.
V Marche (v Italiji), sveti Elpídij, po čigar imenu se imenuje mesto, kjer se hrani njegovo telo.
Maria Luigia Pascale Presvetega zakramenta je živela ponižno in skrito in tako je tudi umrla. A ravno iz njene majhnosti sta zrasla veličina in sijaj, ki sta jo pripeljala do svetlega zgleda krščanskega življenja. Bila je žena svojega časa, ki je znala na izzive odgovoriti vedno na pravilen način: zavihati rokave, čeprav ji je po njenem značaju bilo bliže kontemplativno življenje, sestavljeno iz molitve in čaščenja Evharističnega Jezusa.