V Skäningi (na Švedskem), blažena Ingríd Elofsdotter, ki je, ko je postala vdova, posvetila vse svoje premoženje v čast Bogu in po romanju v Sveto Deželo oblekla habit nun Reda pridigarjev (dominikancev). † (2. september 1282)
Vir
Živela je sredi 13. stoletja na Švedskem. Z nekaj dekleti je romala v Sveto deželo in se nato ob duhovni pomoči dominikanca Petra iz Dacije (1230–1289), enega prvih švedskih piscev, odločila za ustanovitev samostana dominikank. Škof v Linkopingu je to dovolil in v navzočnosti kralja Magnusa Ladulasa je bil leta 1281 samostan v Skannige na jugu Švedske že ustanovljen. Ingrid je v njem umrla 2. septembra 1282 kot njegova priorica. Začeli so jo častiti kot svetnico, vendar uradni postopek ni napredoval. Leta 1507 so njene relikvije slovesno prenesli v dragocen relikvijar v navzočnosti kralja, vseh švedskih škofov in dominikancev. Na Švedskem so Ingrid Elovsdotter do poznega srednjega veka zelo častili, nikoli pa ni bila uradno razglašena za svetnico. Upodobljena je v dominikanskem oblačilu s križem.
Vir
Views: 4
– V Lyonu (v Galiji), smrt svetega Justa, škofa, ki se je skupaj z lektorjem Viatórjem umaknil v egiptovsko puščavo, potem ko je po oglejskem koncilu zapustil škofovstvo. Tam je pridružen menihom nekaj let ponižno živel. Njegovo sveto telo je bilo nato preneseno skupaj s kostmi svetega Viatórja v Lyon.
V Tarragoni (na Španskem), sveti Prosper, škof.
V Avignonu [avinjonu] (v Provansi), sveti Agríkola, škof, ki je po meniškem življenju na lerinskem otoku pomagal svetemu Magnu, svojemu očetu, in ga nasledil v škofovstvu. († 700)