sveti Albert iz Pontide – plemič in opat

sveti Albert iz Pontide - plemič in opatUmrl je najverjetneje 12. septembra 1095.
Plemič Albert izhaja iz rodbine Predazzi. Po dogovoru s svetim Hugom iz Clunyja je ustanovil benediktinski samostan v Pontidi in postal opat.
Albert pomeni plemiško sijajen.
Vir

V Pontidi (v bergamski pokrajini, v Lombardíji), sveta meniha: Albert in Vid, od katerih je prvi postavil vojaško službo Kristusu pred častmi sveta in orožju in v svojem lastnem mestu ustanovil samostan po clünyjskih navadah, kateremu je drugi načeloval.
Vir

Views: 12

blažena Maria Alojzija Pascale – tretjerednica, mistikinja in ustanoviteljica

blažena Maria Luigia Pascale Maria Luigia Pascale Presvetega zakramenta je živela ponižno in skrito in tako je tudi umrla. A ravno iz njene majhnosti sta zrasla veličina in sijaj, ki sta jo pripeljala do svetlega zgleda krščanskega življenja. Bila je žena svojega časa, ki je znala na izzive odgovoriti vedno na pravilen način: zavihati rokave, čeprav ji je po njenem značaju bilo bliže kontemplativno življenje, sestavljeno iz molitve in čaščenja Evharističnega Jezusa.

Maria Velotti, kar je bilo njeno rojstno ime, se je rodila v italijanskem kraju Soccavo, 16. novembra 1826. Stara šele štiri leta je ostala sirota in v svojo hišo jo je sprejela teta, kjer je bila deležna krščanske vzgoje in osnovne izobrazbe. Zaradi zavisti nekaterih sorodnikov se je z njo začelo slabo ravnati, dokler je ni nek zakonski par brez otrok vzel k sebi kot svojo hčer. Leta 1853, po zelo poglobljeni duhovni poti, je vstopila v frančiškanski tretji red ter dobila ime Maria Luigia Pascale Presvetega Zakramenta. Naslednje leto je imela redovne zaobljube in se umaknila v hišo redovnic v Neaplju. Od takrat je začela imeti različna mistična doživetja. Leta 1864 se je preselila k sestram Terezijankam v Neaplju, kjer je ostala štiri leta. Tu je srečala bogato vdovo, ki jima je bil skupen ideal apostolskega redovnega življenja. Leta 1868 je skupaj z nekaterimi mladimi začela Inštitut častilk svetega križa. Skupnost je po več selitvah leta 1884 našla hišo v Casorii, kjer je ustanovila tudi šolo za zunanja dekleta. Več let je trpela zaradi različnih bolezni. Umrla je v italijanskem kraju Casoria, 3. septembra 1886.
Vir

Views: 19

blažena Ingríd Elofsdotter iz Skänninge – vdova in nuna

V Skäningi (na Švedskem), blažena Ingríd Elofsdotter, ki je, ko je postala vdova, posvetila vse svoje premoženje v čast Bogu in po romanju v Sveto Deželo oblekla habit nun Reda pridigarjev (dominikancev). † (2. september 1282)
Vir

Živela je sredi 13. stoletja na Švedskem. Z nekaj dekleti je romala v Sveto deželo in se nato ob duhovni pomoči dominikanca Petra iz Dacije (1230–1289), enega prvih švedskih piscev, odločila za ustanovitev samostana dominikank. Škof v Linkopingu je to dovolil in v navzočnosti kralja Magnusa Ladulasa je bil leta 1281 samostan v Skannige na jugu Švedske že ustanovljen. Ingrid je v njem umrla 2. septembra 1282 kot njegova priorica. Začeli so jo častiti kot svetnico, vendar uradni postopek ni napredoval. Leta 1507 so njene relikvije slovesno prenesli v dragocen relikvijar v navzočnosti kralja, vseh švedskih škofov in dominikancev. Na Švedskem so Ingrid Elovsdotter do poznega srednjega veka zelo častili, nikoli pa ni bila uradno razglašena za svetnico. Upodobljena je v dominikanskem oblačilu s križem.
Vir

Views: 4

sveta Just in Viator iz Lyona – škof in lektor, meniha

sveti Just iz Lyona - škof in menih– V Lyonu (v Galiji), smrt svetega Justa, škofa, ki se je skupaj z lektorjem Viatórjem umaknil v egiptovsko puščavo, potem ko je po oglejskem koncilu zapustil škofovstvo. Tam je pridružen menihom nekaj let ponižno živel. Njegovo sveto telo je bilo nato preneseno skupaj s kostmi svetega Viatórja v Lyon.
– V Lyonu, pogreb svetih škofov: Justa in Amíka(?).
Vir

Views: 1