V Tananarívu (na otoku Madagaskar), blažena Viktorija Rasoamanarivo, ki je po poroki z nasilnem možem postala vdova. Ko so bili misijonarji izgnani iz otoka, je pomagala z vso skrbijo kristjanom in branila Cerkev pri javnih oblasteh.
Vir

Viktorija se je rodila v vodilni plemenski družini na Madagaskarju v času, ko so bili izgnani krščanski misijonarji. Po tem preganjanju je bila med prvimi učenci v misijonski šoli, ki so jo vodile redovnice. Leta 1863 je bila krščena, vendar je bilo težko biti katoličanka v svojem krogu. Čeprav je želela postati nuna, je bila poročena s sinom glavnega ministra, ki je močno pil in bil nezvest. Ko se je začelo novo preganjanje, je spodbujala svoje katoličane in pomagala lokalni cerkvi preživeti. Njen mož je umrl 14. marca 1888 in prosil za odpuščanje ter se pred smrtjo krstil. Po tem je preostala leta skrbela za uboge, bolne in zaprte ter se v celoti posvetila molitvi. Mirno je umrla 21. avgusta 1894. Njen grob se nahaja v kapeli stolnice Andohalo. Leta 1989 je bila razglašena za blaženo.
Povod za beatifikacijo se je začel 19. februarja 1956, kar ji je omogočilo, da je postala božja služabnica. Papež Janez Pavel II. jo je razglasil za junaško, krepostno in jo razglasil za blaženo. Odobril je tudi čudež, pripisan njeni priprošnji 9. maja 1985, s čimer je 30. aprila 1989 odprl pot za njeno beatifikacijo. Raziskan je bil še en čudež, ki je bil potrjen 25. novembra 2005. Zdravniški odbor Kongregacije za zadeve svetnikov je čudež potrdil 9. oktobra 2008 in mora preiti še dve oviri, preden ga odobri papež.
Vir

Views: 16