Dne 1. oktobra 1995 je papež prištel med blažene tudi tri kapucinske brate, mučence iz francoske revolucije.
Ker niso hoteli priseči pri protiverski ustavi, so bili vsi trije obsojeni na deportacijo v kazensko kolonijo v francosko Gvajano v Južno Ameriko. Ker so bili iz raznih krajev Francije, so morali skupaj z drugimi hoditi peš 2 – 4 tedne do pristanišča Rochefort. Na poti so bili vklenjeni in nečloveško se je z njimi postopalo. V Rochefortu so vse vkrcali na ladjo . jadrnico za sužnje “Deux associes – Dva zaveznika”, kjer so z njimi še slabše ravnali. Vsi trije naši blaženi mučenci – kot sploh večina kaznjencev – so že med potjo v Gvajano umrli; Najstarejši med njimi p. Janez Alojz je umrl najprej že maja, druga dva pa v avgustu. Dva sta bila pokopana na otoku Aix, tretji na otoku Madame.
blaženi Janez Ludovik Loir iz Besansçona – redovnik, duhovnik in mučenec
blaženi Protazij Bourdon iz Seeza – redovnik, duhovnik in mučenec
blaženi Sebastijan (Frančišek) iz Nancyja – redovnik, duhovnik in mučenec
Papež bl. Janez Pavel II. razglasi 1. oktobra 1995 za blažene tudi 64 duhovnikov (od 547 duhovnikov in redovnikov, ki umrejo kot mučenci francoske revolucije), ki jih kot ujetnike stlačijo na dve ladji trgovcev s sužnji, zasidrani v pristanišču Rochefort; med njimi so tudi trije mladi patri karmeličani:
p. Lenart (Jean-Baptiste) Duverneuil – 35 let,
p. Michel-Louis Brulard – 36 let in
p. Hubert svetega Klavdija (Jacques) Garnot – 41 let;
v tem zloglasnem pristanišču, ujeti na ladji, v nečloveških razmerah darujejo svoje življenje za vero in Cerkev, ker nočejo zapriseči državni cerkvi, ločeni od Rima
– godujejo 18. avgusta
Vir