V Rimu, trpljenje svetega Janeza, duhovnika, ki ga je dal brezbožni Julijan obglaviti na stari Salárijski cesti pred kipom boga sonca, ne da bi ga dal prej zaslišati.
Vir
Views: 8
V Rimu, trpljenje svetega Janeza, duhovnika, ki ga je dal brezbožni Julijan obglaviti na stari Salárijski cesti pred kipom boga sonca, ne da bi ga dal prej zaslišati.
Vir
Views: 8
V Sitoju, smrt blaženega Feliksa, meniha, ki je prišel iz Molesme-a [moléma] z našim svetim očetom Robertom. Po ukazu njegovega naslednika svetega Štefana, se je po Robertovi smrti vrnil v Sito in napovedal razširjenje reda.
Vir
Views: 1
V Vannesu [vanu] (v Bretánji), sveti Bílij, škof in mučenec, ki je bil ubit od Vikingov, ki so pustošili mesto.
Vir
Views: 9
V Onhayi (v Hainaultu [enóltu], v današnji Belgiji), sveti Walhér, duhovnik, ki je bil umorjen ob prehodu reki Mose od svojega nečaka duhovnika, katerega življenje je karal.
Vir
Views: 5
Bil je škof Pavije, ki ga je leta 1159 posvetil papež Aleksander III. V cerkveni zgodovini se omenja kot zagovornik cerkvenih pravic proti civilni oblasti, ki je bila tedaj v veljavi zlasti v mestu Pad. Nazadnje je bil zaradi sporov z lokalnimi oblastmi prisiljen zapustiti mesto Pavia in oditi v Rim, kjer je našel zavetje pri papežu. Utrujen od sporov se je vrnil v svojo državo in se umaknil v samostan v bližini mesta.
V dopisu z dne 8. avgust leta 1198, ki ga je papež pošlal Bernardu Balbi, škofu v Faenzu se omenjajo Lanfrankovi uspehi v Pavii, vendar se zdi, da je umrl že prej. Katoliška cerkev se svetnika spominja 23. junija, na dan njegove domnevne smrti v samostanu valombrožanov od Svetega groba.
Zahvaljujoč delu svetega Lanfranka je bila leta 1180 postavljena bolnišnica sv. Jurija ob romarski cerkvi v Groppelu. Ni bila toliko za namestitev bolnih, ampak bolj za pomoč romarjem in popotnikom ter zbiranje miloščine. Gropello leži ob znameniti poti Francigena, po kateri so potovali romarji iz severne Evrope v Rim in naprej v Sveto deželo.
Ime pomeni svobodna zemlja, svoboden na zemlji.
Vir
V Páviji (v Lombardíji), blaženi Lanfránk, škof, ki je kot miroljuben mož mnogo pretrpel, ko je v mestu pospeševal mir in slogo.
Vir
Views: 10
Sveti Thomas Garnet (1575-1608) je bil kar trikrat zaprt, a ga to ni odvrnila od njegove skrbi za angleške katoličane. Zadnjič so ga aretirali, ko je bil človek, ki je Thomas pri njem prebival, osumljen smodniške zarote, ki naj bi razstrelila parlament.
Thomas je bil po rodu Londončan, njegovi starši so bili katoličani, ki so mu dovolili, da je obiskoval na novo odprti jezuitski kolegij v Saint-Omer v Flandriji. Nameraval je nadaljevati študij v angleškem semenišču v Valladolidu v Španiji, a je ladja s katero se je peljal tja zaradi viharja pristala v Angliji. Thomas in pet drugih s katerimi je bil, so bili aretirani, a jim je uspelo pobegniti in priti v Španijo. Teološki študij je Thomas končal leta 1599, bil nato posvečen v duhovnika in se vrnil v Anglijo.
Šest let je neustrašeno deloval med katoličani in ni hotel sprejeti kraljičine nadoblasti v verskih stvareh. Po zgledu svojega strica Henry-ja Garnet, ki je bil predstojnik jezuitov na Angleškem, se je mladi duhovnik odločil, da tudi sam vstopi k jezuitom. Sprejet je bil septembra leta 1604, a žal ni mogel storiti nič več, saj je ravno takrat padel v zamotano spletko smodniške zarote. Sam je bil sicer nedolžen, a so, ko so iskali Thomas-a Rookwood-a, v čigar hiši je bil takrat, tudi njega aretirali. Rookwood je sicer res sodeloval v zaroti, a Thomas ni o vsej zadevi vedel prav ničesar. Ko iz njega niso mogli izvleči nobene informacije, so tudi zasliševalci prišli do zaključka, da ne more biti vpleten. Poslali pa so ga nazaj v zapor, kjer je ostal sedem mesecev, vse dokler ni bila skupina 47 duhovnikov premeščena v Flandrijo, da bi naredili prostor novim zapornikom. Zagrozili pa so jim s smrtjo, če se vrnejo v Anglijo.
Thomas se je napotil v jezuitski noviciat v Louvasin in tam leto pozneje, 2. julija 1605 izrekel redovne obljube. Septembra se je vrnil v Anglijo, a so ga že po šestih tednih aretirali, saj ga je neki odpadli duhovnik izdal. Poslali so ga v zapor v katerem je že bil prej, pri zaslišanjih pa ni želel dati nobenih informacij. 19. junija 1608 so ga z obtožbo, da je duhovnik po ukazu Rima, odpeljali na sojenje v Old Baily. Edino dokaz tožilstva je bilo pričanje nekoga, ki je trdil, da je videl neko Thomas-ovo pismo, na katerem je bil podpisu dodan napis ‘duhovnik’. Spoznan je bil krivega veleizdaje in obsojen na obešanje. Štiri dni pozneje so ga odvedli na Tyburn, da bi ga usmrtili. Ko je imel, kot je bila navada poslovilni govor, je dejal, da je res duhovnik in jezuit, in da je vesel, da lahko umre za Gospoda. Ob smrti je imel 33 let.
Vir
V Londonu (v Angliji), sveti Tomaž Garnet, duhovnik in mučenec iz Družbe Jezusove, ki je bil posvečen v Valladolidskem kolegiju za Angleže, ter se vrnil v Anglijo. Dvakrat je bil vržen v ječo pod kraljem Jakobom I. in pretrpel mučeništvo v Tiburnu.
Vir
Views: 9