sveta Ida iz Rameige – nuna in mistikinja

V Rameigi (na Brabantskem), sveta Ida, nuna. Sijaj njene duše se ni kazal samo v čudežih in preroškem duhu, ampak se je razlival tudi na telo, tako da se je pogosto zdelo, da se sveti kakor sonce.
Vir

Views: 28

sveti Spiridion (Dušan) Čudodelnik – pastir in škof

sveti Spiridion (Dušan) Čudodelnik - pastir in škofZavetnik otoka Krfa; sirot; pomorstva
Atributi: škofovska oblačila, pastirska čepica
Imena: Spiridion, Dušan, Duško, Dušek, Dušica, Dušomir, Dušana, Dušanka, Duša, …
Rodil se je v 3. stoletju na Cipru, bil je poročen in imel hčer Ireno. Veliko svojega časa je posvečal molitvi in premišljevanju, gojil gostoljubje in v času preganjanj trpel za vero. Postal je škof v Trimothonu. Bil je izjemno skromen in preprost, še kot škof se je preživljal z delom svojih rok, kmetoval in pasel črede. Sodeloval naj bi na dveh koncilih: v Nikeji leta 325 in v Sardiki leta 343. Sveti Spridion je v boju proti arijancem na zboru v Nikeji (danes İznik, Turčija)  pogumno branil temeljne resnice krščanske vere. Čeprav ni bil učenjak in zgolj preprostega srca, je posegel v razpravo v trenutku, ko najbolj učeni škofje niso mogli utišati nekega zagrizenega krivoverca. Takole ga je podučil:

»V imenu Jezusa Kristusa me poslušaj in sprejmi moje besede! Samo en Bog je, Stvarnik nebes in zemlje, ki je človeku, narejenemu iz prsti, dal neumrljivo dušo. Ta je, ki je ustvaril vse, vidno in nevidno. Po njegovi besedi in njegovem duhu so nastala nebesa in zemlja, se je razprostrlo morje in zrak, so bile ustvarjene živali. O tej Božji Besedi vemo, da je Božji Sin in verujemo, da je bil zaradi nas rojen iz Device. S svojo smrtjo nas je rešil smrti in po svojem vstajenju nam je podelil večno življenje. In mi spoznavamo, da bo zopet prišel nepodkupljiv sodnik naših misli, besed in dejanj! Ali veruješ, da je tako?« Modrijan obmolkne in ne spregovori besedice. Spiridion pa nadaljuje: »Če torej veruješ, pojdi z menoj v cerkev, da prejmeš pečat svete vere.« Po teh besedah se modrijan obrne k svojim privržencem in reče: »Poslušajte me vi vsi, ki ste tako zelo domišljavi v svoji učenosti! Dokler so se z besedami z menoj bojevali, sem se jim upiral z enakim orožjem. Ko pa so s tem prenehali in so začeli z božjo močjo govoriti proti meni in ko je ta mož v svojih besedah, polnih preprostosti, razodel tolikšno nebeško moč, me ni sram priznati, da sem premagan. Svetujem vam, da greste z menoj za tem častitljivim starčkom, ki ima sicer človeški jezik, pa na njem božjo besedo.«

Konstancij, sin cesarja Konstantina Velikega, nevarno zboli. Zdravniki mu ne morejo več pomagati, zato se obrne po pomoč na Boga. Ponoči, po dolgi in goreči molitvi, se mu prikaže angel, mu pokaže sijajni zbor škofov, med njimi dva, ki sta posebej izstopala. »Ta dva te bosta ozdravila,« mu pravi. Cesar zato skliče k sebi najbolj pobožne škofe iz vsega cesarstva, med njimi tudi Spiridiona in njegovega učenca Trifilija. Ko prideta pred cesarjevo bolniško posteljo, se Trifilij ne more načuditi in nagledati lepote cesarskih soban. Spiridion pa ga poduči: »Kaj se tako zelo čudiš temu nečimrnemu blišču? Glej, tudi ta gospod bo umrl in bo pokopan kakor vsak revež in prešla bo vsa njegova svetloba. Zakaj se torej tako čudiš minljivemu in pozabljaš na neminljivo?« Cesar v njem prepozna božjega moža iz sanj in Spiridion ga res ozdravi. Cesar mu želi v zahvalo podeliti zlata in srebra, Spiridion pa ga resno pogleda in mu reče: »Gospod, ne vračajte mi vendar prijaznosti s sovraštvom. Kar sem vam naredil, je delo prijateljstva; kako naj bi za to jemal še denar, ki je kriv vsega hudega in navadno spridi vse, kar je prav dobrega?«
Sveti Spiridion (Dušan), škof, goduje 12. decembra
Vir

Rodil se je v kraju Askia, na Cipru, umrl pa najverjetneje leta 348 v kraju Trimithon, prav tako na Cipru.
Bil je pastir in poročen. Postal je škof v Trimithonu, vendar je bil še naprej pastir. V času Dioklecijanovega preganjanja je veliko pretrpel zaradi vere. Leta 325 je sodeloval na Nicejskem koncilu. Nastopil je proti arijanizmu, ki je zanikal Kristusovo božansko naravo.
Njegove relikvije so prispele na otok Krf, kjer je zelo češčen.
Zavetnik otoka Krf, v finančnih težavah, pastirjev, ovčjih čred in sirot.
Njegovo ime prevajajo kot Dušan ali Duško.
Goduje 12.decembra.
Vir

– Na otoku Ciper, sveti Spiridón, škof, pravi pastir ovac, katerega čudovita dela so vsi slavili.
– Na Cipru, rojstni dan za nebesa blaženega Spiridona, škofa. Bil je eden tistih spoznavalcev, ki jih je Galerij Maksimijan obsodil na rudnike, potem, ko so jim izdrli desno oko in odrezali levo nogo. Ta je živel kot prerok in bil znamenit po daru preroštva in čudežev. († 348)
Vir

Views: 223

sveta Marija od Jezusovih čudovitostih Pidal y Chico de Guzmán – devica in redovnica

sveta Marija od Jezusovih čudovitostih Pidal y Chico de Guzmán - devica in redovnicaV mestu La Aldehuela [aldeuéla] (v madridski pokrajini, ravno tako na Španskem), sveta Marija od Jezusovih čudovitostih Pidal y Chico de Guzmán [pidál i číko degusmán], devica iz Reda bosonogih Karmeličank, ki je ustanovila mnoge samostane v Španiji in v Indiji, ter združevala kontemplativno življenje z dejavno ljubeznijo.
Vir

»Edino, kar delam, je to, da zelo pogosto čez dan govorim Gospodu, da hočem živeti le zanj, da bi ga ljubila in ga razveseljevala, in da hočem vse tisto, kar On hoče in tako kot On hoče … Gospoda ne zadovolji velikost daritve, ampak to, da dosledno in z ljubeznijo izpolnjujemo Njegovo voljo v najmanjših stvareh … Duša, ki se posvečuje, nujno pritegne druge k Bogu … Le zaradi popolne daritve more On v dušah povsem dokončati svoje delo in storiti, da duša kljub svoji revščini prinaša bogate sadove, ki jih On želi.«
Ime: Njeno krstno ime je bilo María de las Maravillas Pidal Chico de Guzman. Marija je različica hebrejskega imena Mirjam: »tista, ki jo ljubi Bog«, Jožefa pa izhaja iz imena Jožef: »naj (Bog) doda (potomstvo)«.
Rojena: 4. novembra 1891.
Kraj rojstva: Madrid, glavno mesto Španije.
Umrla: 11. decembra 1974.
Kraj smrti: Karmel v vasici la Aldehuela v Španiji.
Družina: Bila je zadnji izmed štirih otrok v plemiški družini očeta Luisa Pidal i Mona in matere Kristine Chico de Guzman i Munoz. Oče je bil markiz, prvi minister za razvoj, kasneje pa španski ambasador pri Svetem sedežu.
Zaobljuba: Že pri petih letih je ob spoznavanju življenjepisov svetnikov sklenila, da bo sledila zgledu svete Neže in naredila zaobljubo čistosti. Na podstrešju je postavila oltarček in, misleč da mora imeti pričo, poklicala nekdanjo služabnico ter v njeni navzočnosti obljubila Bogu, da bo vedno samo njegova.
Duhovni voditelj: Od leta 1903 pa do vstopa v samostan je bil njen duhovni voditelj jezuit Juan Francisco Lopez.
Poklic: Ob prebiranju spisov sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Avilske je v sebi začutila poklic karmeličanke. Mati ji je sprva nasprotovala, kasneje pa ji je dala svoj blagoslov. 12. oktobra 1919 je vstopila v samostan El Escorial v Madridu in 7. maja 1921 naredila prve, 30. maja 1924 pa večne zaobljube.
Skupnost: Karmelski red, ki velja za enega najstrožjih redov, ima svoje začetke na gori Karmel v Sveti deželi, kjer je molil prerok Elija. V 13. stoletju se je razširil po vsej Evropi, leta 1452 je dobil tudi žensko vejo. Ta šteje danes približno 10.300 redovnic. Pri nas imajo samostana v Sori in Mirni Peči. Njihov glavni cilj je živeti v globokem in pristnem prijateljstvu z Bogom ter tako delovati za rast Cerkve.
Poslanstvo: Leta 1924 je v sebi začutila poseben Božji klic, naj ustanovi Karmel Cerro de los Ángeles, ki ga je skupaj s tremi drugimi karmeličankami odprla 31. oktobra 1926. Zelo je pazila, da ne bi dajala vtisa, da se želi odcepiti od drugih, zato je tudi vedno zavračala očitke, da so njeni samostani preveč revni, premajhni in opremljeni z golimi stenami.
Ustanove: Prvemu karmelu so kmalu sledili še drugi: najprej v mestu Kottayam v Indiji, nato v Salamanki, kasneje pa še številni drugi po vsej Španiji. Karmel La Aldeheula v Madridu je z različnimi šolami, skupnostjo hiš za reveže, cerkvami, skupnimi dvoranami in drugimi strukturami postal pravo malo mesto. Samostane, ki jih je ustanovila, je leta 1972 povezala v Združenje svete Terezije.
Zadnje besede: »Kakšna sreča je umreti kot karmeličanka!«
Goduje: 11. decembra.
Vir

Views: 25

sveta Viktorin in Fuscijan – mučenca

sveta Viktorin in Fuscijan - mučencaV pokrajini Amiens [amijén] (v belgijski Galiji, danes v Franciji), sveta mučenca: Viktorín in Fusciján. Sodnik Riktiovar je ukazal, naj jima v nosnice in ušesa dajo železnih opilkov, glavo prebodejo z razbeljenimi žeblji in jima izderejo oči. Tako sta se preselila h Gospodu skupaj s svojim gostiteljem Gencijanom.
Vir

Views: 14