V samostanu Aulinas (v Kalábriji), sveti Elija, s priimkom Speleóta, odličen gojitelj puščavniškega in samostanskega življenja.
Vir
Sveti Elias, “Prebivalec jame”, se je rodil leta 864 v bogati plemiški družini v Reggiu v Kalabriji. Nekega dne se mu je v cerkvi približal menih in mu očital bogata oblačila in lahkomiselno življenje. Mladenič se je takoj spremenil in pri osemnajstih letih pobegnil v Taormino, da bi se izognil poroki. Od tam je odpotoval v Rim, da bi počastil grobove apostolov, vendar se je, ko je videl razkroj v mestu in duhovščini, vrnil v Reggio.
Tu je našel duhovnega očeta Arsenija, ki ga je posvetil v meniha. Elias je zelo trdo delal in preživljal noči s petjem, molitvami in pokloni. Rekel je: „V času, ko je bil na poti, je bil v molitvi, ki jo je opravljal, v molitvi in v obredu: „Kdor dela z rokami in moli v srcu, postane dvakrat bogat, saj služi Kristusu kot Marija in kot Marta.“ Sveta očeta sta se vedno izogibala sporom z drugimi, in ko jima je Bog razodel bližajočo se saracensko/arabsko invazijo, sta oba odšla v Grčijo. Tam sta v bližini Patrasa živela osem let, izganjala demone in delala čudeže.
Ko je saracenska nevarnost minila, sta se vrnila v svojo puščavo svetega Eustratija v Kalabriji in se pridružila dvema drugima asketoma ter ustanovila samostan v jami. Arsenij je postal opat, vendar je 15. januarja 904 umrl, ker je vedel, da bo umrl, in je za opata izbral Eliasa. novega opata. Kasneje so Saraceni odprli grobnico svetega Arsenija in našli njegove relikvije nepoškodovane, pa tudi neuničljive.
EN