Izhaja iz Afrike (morda iz Grčije), za rimskega škofa je bil izbran leta 138, ko je nasledil svetega Telesfora, ki je umrl kot mučenec. Iz njegovega pontifikata sta znana dva dogodka: obsodba gnosticizma in vzpostavitev nižjih redov pri pripravi na duhovništvo. Vse kaže, da je on uvedel botre pri krščevanju. Bil je deveti rimski škof.
Higin pomeni “zdrav, napreden”.
Vir
V Rimu, sveti Higín, ki je bil osmi papež za Petrom. († 142)
Vir
Rodil se je v Atenah in se že v mladosti odlikoval z odličnim značajem, vrlinami ter izjemnimi moralnimi in intelektualnimi lastnostmi.
Leta 139 je bil izvoljen za papeža, uvedel je redove in hierarhijo v duhovščini. Med njegovim pontifikatom, ki je trajal le štiri leta, preganjanja proti Cerkvi niso toliko divjala, vendar sta se pojavili dve hereziji, ki jima preganjanje vsekakor ni bilo ljubše.
Neki Cerdon, ki se je zdel goreč kristjan, je začel učiti, da obstajata dva bogova: eden iz Stare zaveze, strog in strog, drugi iz Nove zaveze, dober in usmiljen.
Sveti papež, ki je bil zelo buden, je to zmoto opazil, Cerdona obsodil in ga izobčil. Ta se je pretvarjal, da se je pokesal, in Higin ga je sprejel nazaj v občestvo vernikov; ker pa je hinavec še naprej skrivaj učil svoje zmote, ga je drugič izobčil.
Verniki so po tem Cerdonovem izobčenju zavrnili njegov napačni nauk, razen redkih, ki so hoteli trmasto vztrajati pri svoji zmoti.
Toda tu se je pojavila nova nevarnost za Cerkev in Kristusovo čredo: nevarnost, ki je svetega papeža spravila v strah za duše, zaupane njegovi oskrbi.
Skupaj s Cerdonom je bil še en heretik po imenu Valentin, ki je zaradi pomanjkanja znanja in užaljenosti, ker ni bil imenovan za škofa, začel obnavljati številne nemilosti Simona Magusa, katerim je dodal še druge ekstravagantne nesmisle. Najprej je učil v Aleksandriji, nato v Rimu, vendar ga papež Hyginus ni izobčil, ampak ga je poskušal pripraviti do kesanja in ga pridobiti za Jezusa Kristusa.
Potem ko je branil Cerkev pred tistimi, ki so ji hoteli raztrgati ude, in ko je branil nauk evangelija, je umrl leta 142. Domneva se, da sveti Hygin ni doživel mučeništva, vendar je bil kljub temu zaradi preganjanj, ki jih je bil deležen med svojim pontifikatom, prištet med mučence.
Pokopan je bil v Vatikanu poleg kneza apostolov. .
IT
Po seznamu papežev Ireneja Lyonskega je bil Hygin osmi rimski cerkveni voditelj po Petru. Po Evzebijevih besedah je nastopil službo leta 138 in je v Knjigi o papežih opisan kot filozof, doma iz Aten (▲). Zapisano je, da je posegal v upravljanje rimskih skupnosti in verjetno deloval kot posebno ugleden prezbiter. V času njegovega službovanja sta v Rim prišla gnostika Valentinos in Kerdon, da bi promovirala svoja prepričanja, vendar sta bila večkrat izgnana iz kongregacij.
Izročilo opisuje Hygina kot mučenca, za kar pa ni dokazov. Spisi, ki so se ohranili pod njegovim imenom, so neavtentični.
▲ Po izročilu je prva cerkev v Atenah obstajala že v 1. stoletju in je imela ikono Device Marije, ki jo je izdelal sam sveti Luka. Leta 1859 je arheolog Kyriakos Pittakis odkril zidove te cerkve na mestu današnje cerkve svetega Luka v atenski četrti Agios Loukas, 5 km severno od Akropole, na mestu majhne cerkve svetega Luka, ki je nato odstopila današnji cerkvi.
DE
Hyginus, ki se je pred vzponom na papeški prestol izobrazil, se je z vso vnemo dobrega pastirja zoperstavil lažnim učiteljem in volkove v ovčjih oblačilih odvrnil od resničnega ovčjega hleva Jezusa Kristusa. V Rimu je papež Hyginus dvakrat strogo kaznoval lažnivega učitelja Kerda, ki se je nato pokesal in bil ponovno sprejet v občestvo Cerkve, vendar je nadaljeval s svojimi zmotami in bil nazadnje za vedno izključen iz Cerkve. Po štirih letih je papež Hyginus 10. januarja 141 umrl kot mučenec, čemur nekateri raziskovalci oporekajo in trdijo, da cesar Antonij Pij ni bil preganjalec kristjanov. Vendar se zgodba o mučeništvu s tem ne strinja. Čeprav cesar Antonij ni izdal novih zakonov o preganjanju, ni razveljavil tistih, ki sta jih izdala Neron in Domicijan. To je pomenilo, da so bili kristjani lahko mučeni, čeprav je bil cesar sicer blag vladar. Tudi pod Antonijem Pijem so mučenci v provincah rimskega cesarstva izkrvaveli do smrti, saj so postali žrtve slepega besa ljudstva ali pa so jih usmrtili po ukazu guvernerjev. Ti uradniki so pogosto izrekali smrtne obsodbe, da bi si deloma pridobili naklonjenost poganskega ljudstva, deloma pa spodbudili malikovalce. Sveti Justin je kmalu po smrti papeža Higina cesarju Antoniju predstavil obrambo kristjanov. Ta obramba se konča z gorečim opominom, da je treba prizanesiti nedolžnim preganjanim. Pisanje je na cesarja naredilo velik vtis, saj iz verodostojnih pričevanj iz tistega časa izvemo, da je cesar različnim mestom v Grčiji in Aziji izdal ukaze, naj kristjanom zdaj prizanesejo. Podatkom o mučeništvu papeža Hygina lahko torej verjamemo.
DE
Papež Sveti Hyginus, znan tudi kot Higinio, Hygin ali Igino, je bil deveti papež Katoliške cerkve. Funkcijo vrhovnega papeža je opravljal v obdobju relativnega miru za zgodnjo Cerkev, saj ni bilo uradnih preganjanj. Vendar je njegovo papeževanje zaznamoval pojav različnih heretičnih sekt in pridigarjev, ki so zahtevali njegovo pozornost in posredovanje. O zgodnjem življenju in ozadju papeža Hygina ni veliko znanega, vendar se domneva, da se je rodil v Atenah v Grčiji. Sčasoma je prišel v Rim, kjer je svoje življenje posvetil služenju Cerkvi. Hyginus je bil znan po svoji močni predanosti Kristusovim naukom in širjenju Cerkve pred heretičnimi gibanji. Papež Hyginus si je v času svojega papeževanja neutrudno prizadeval za boj proti naukom teh heretičnih skupin in jih ovrgel. Trdno je zagovarjal ortodoksni nauk in si prizadeval ohraniti celovitost in enotnost zgodnje krščanske skupnosti. Čeprav to ni izrecno dokumentirano, je njegova odločna drža proti tem herezijam pokazala njegovo neomajno zavezanost veri. Medtem ko so bili številni zgodnji papeži zaradi svojih prepričanj mučeni, za smrt papeža Hygina ni nobenih konkretnih dokazov o mučeništvu. Kljub temu je pogosto naveden kot mučenec zaradi nevarnih časov, v katerih je živel kot vodja Cerkve. Umrl je leta 142 v Rimu v Italiji in bil pokopan na Vatikanskem griču blizu groba prvega papeža svetega Petra apostola. Zaradi njegove neomajne vere in služenja Cerkvi je bil papež sveti Hygin kanoniziran kot svetnik. Do njegove kanonizacije je prišlo pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov, zato spada v kategorijo svetnikov pred kongregacijo. Njegov praznik praznujemo vsako leto 11. januarja, ko katoliški verniki počastijo njegov spomin in ga prosijo za priprošnjo. Čeprav papež sveti Higin nima določenega patronata, njegovo življenje in nauk še danes navdihujeta vernike. Služi kot opomin, kako pomembno je trdno stati pred herezijo, braniti resnični nauk Cerkve in si prizadevati za edinost med vsemi kristjani. Na splošno je imel papež sveti Higin ključno vlogo v zgodnji zgodovini Katoliške cerkve. Kljub izzivom, ki so jih v času njegovega papeževanja predstavljala heretična gibanja, je pogumno zagovarjal ortodoksno vero in skušal zgodnjo krščansko skupnost voditi k odrešitvi. Njegova predanost in neomajna zavezanost Kristusu sta mu prinesla mesto med svetniki in navdihnila generacije vernikov, da so sledili njegovemu zgledu.
EN
Danes praznujemo god svetega Higina, osmega papeža po vrsti in drugega Grka na Petrovem sedežu. Vladal je od leta 136 ali 138 do 140 ali 142. Filozof, kulturen in časten človek se je iz Aten preselil v Rim. Po izvolitvi za papeža se je moral soočiti z gnosticizmom, krivoverstvom, ki je poskušalo združiti krščanstvo z judovstvom in pogansko filozofijo ter zagovarjalo dualizem, po katerem je materija zlo, duhovnost pa dobro. Veliko je prispeval k organizaciji cerkvenih struktur in uvedel cerkveno hierarhijo, delitev na glavne in manjše službe v Cerkvi.
Diakonat, prezbiterat (duhovništvo) in episkopat (škofovska služba) je razvrstil v večje, božje službe, ki so jih ustanovili apostoli, med manjše, ki jih je sam uvedel v Cerkev, pa je uvrstil vratarje, lektorje, eksorciste, ministrante in subdiakone. Zaslužen je tudi za uvajanje botrov pri krstu in za določilo o hrambi svetega olja za zakrament birme in posvečenje škofa. Določil je, da morajo biti vse cerkve posvečene. Papež Higin je umrl v Rimu leta 140 ali 142, po mnenju nekaterih kot mučenec. Pokopan je v Vatikanu, blizu groba svetega Petra.
HR