Izak Jogues (1607 – 1646) je postal zelo poznan v Franciji potem, ko je pobegnil iz ujetništva pri Mohawkih v Kanadi. Vrnil se je z od mučenja iznakaženimi rokami. Kljub temu se je vrnil v misijon, in tam tudi umrl kot mučenec. Rodil se je v Orleans-u v Francij, 10. januarja 1607. K jezuitom je vstopil v Rimu, ko je bil star 17 let. Dva meseca po novi maši, 10. februarja 1636, je bil že na poti v misijone v Novo Francijo. Materi je pisal o svojem velikem veselju ob pristanku v Quebec-u, ko so jih pričakali domorodci. Že po enem mesecu in pol je odšel na prvo misijonsko pot k Huronom. Do Ihonatria-e je bilo 900 milj vodnih poti. Skupina je potrebovala 19 dni veslanja in prenašanja plovil prek ovir. Med potjo so mu Huroni nadeli ime Ondessonk (ptica molitve).
Izak je v Ihonatria-i srečal svojega vzornika patra Janeza de Brebeuf-a. Začel se je učiti huronščine. Prve težave je povzročila epidemija koz, ki je izbruhnila v naselbini, saj so ljudje obdolžili misijonarje, da so oni prinesli bolezen. Ko je epidemija minila je bila tudi naselbina zapuščena. Izak je odšel najprej v Teanaustaye in potem v Sainte-Matie, kjer so misionarji z velikim uspehom učili ljudi obdelovati zemljo, rediti govedo, svinje in perutnino. Skupina Chippewa Indijancev, ki je prišla na Sainte-Marie in občudovala rastočo naselbino, je misijonarje povabila, da tudi pri njih ustanovijo podobno naselbino. Izak jih je septembra 1641 obiskal in doživel veliko zanimanje za vero in Boga. Zaradi majhnega števila jezuitov, pa se ti v tem času še niso mogli razkropiti med plemena.
Pozimi in spomladi leta 1642 je Izak na Saint-Marie pripravljal skupino katehumenov za krst na veliko noč. Eden izmed odraslih spreobrnjencev je bil tudi Ahtistari, vojni poglavar plemena. Čeprav je bil misijonar zadovoljen, da krščanstvo poganja korenine, je želel še več, v molitvi je sebe ponujal kot žrtev, ki bi pomagala, da se spreobrnejo vsi Huroni.
Junija je Izak spremljal skupino Huronov nazaj k Trem rekam, blizu Quebec-a, kamor so šli po zaloge. Potovanje je bilo tvegano, ker so bili Irokezi v vojni s Francozi. Izak je poskušal dobiti še kakšnega jezuita za misijon, pa ni nihče utegnil. Provincial mu je zato predlagal, naj vzame s sabo Reneja Goupil, laika, ki je bil kirurg in je obljubil, da bo pomagal jezuitom in živel pod pokorščino. Izak, Rene in Huroni so 1. avgusta začeli pot nazaj proti Saint-Marie, a so bili napadeni od 70 Mohawkov, ki so tri Francoze in 20 Huronov odpeljali v ujetništvo. Izaka so mučili s pohabljanjem njegovih prstov. Rene je Izaka prosil, naj ga ob preteči nevarnosti sprejme v Družbo Jezusovo kot brata, kar je Izak tudi storil.
Mohawki so se vračali z ujetniki v domačo vas. 14. avgusta so prispeli v Ossernenon (danes je to Auriesville, New York) na obrežju reke Mohawk. Ujetniki so morali teči skozi šibe med dvema vrstama vojakov, ki so jih udarjali. Izak in Rene sta morala prestati še drugo mučenje. Neka ženska je Reneju odrezala palec. Francoza sta nato postala ujetnika poglavarja, ki ju je ulovil. Rene je bil 29. septembra 1642 ubit, ker ga je nekdo videl, da je nad otrokom naredil znamenje križa. Izak pa je ostal suženj, medtem ko je skrbel tudi za Hurone, ki so bili z njim ujeti. Ko je spremljal trgovsko odpravo k Nizozemcem v naselje Fort Orange (Albany), so ga ti neuspešno poskušali odkupiti. Zato so mu predlagali, naj pobegne. Najprej se je obotavljal, potem pa se skril v nizozemski ladji, kjer je ostal šest tednov, dokler se ni polegel bes njegovih mučiteljev. Nato je odšel v New York in nazaj v Evropo.
V Bretanijo je prispel za Božič. Jezuiti so ga sprejeli kot heroja. Njemu pa je bilo hudo, ker s svojimi iznakaženimi rokami ni mogel maševati. Na levi roki mu je manjkal palec, od kazalca je ostal le še štrcel, na desni pa sta bila palec in kazalec zelo iznakažena. Ni mogel držati hostije, zato je dobil od papeža urbana VIII dispenz za maševanje. Izak je obiskal mamo v Orleansu, želel pa si je čim prej nazaj in se že maja vkrcal za na pot. K Trem rekam je prišel julija, v času mirovne konference med Francozi in predstavniki Irokeške federacije.
Zadnji dogovor so morali potrditi še Mohawki. Izak je bil izbran za poslanca. Tiste, ki so ga imeli prej v ujetništvu, je presenetil, ko se je pri njih pojavil kot poslanec močnih Francozov in jim prinesel vladne darove. Sprejeli do dogovor, Izak pa je ponudil pastoralno oskrbo Huronskih ujetnikov, ki so ostali med Mohawki. On naj bi sicer ostal pri Treh rekah, zato se je vrnil tja.
V septembru pa so ga Huroni prosili, naj jih spremlja k nekdanjim sovražnikom, da se dogovorijo glede podrobnosti mirovne pogodbe. Izak je s sabo vzel še enega laika, Janeza de La Lande, izkušenega drvarja, ki je že preden je prišel pomagat jezuitom, živel v Novi Franciji. 24. septembra 1646 je majhna skupina zapustila Quebec. Po nekaj dneh potovanja so izvedeli, da so Mohavki ponovno na bojni nogi. Samo en Huron se je javil, da nadaljuje pot z Izakom in Janezom. Medtem so Mohawki v Ossernenonu prestajali pomanjkanje žetve in bolezensko epidemijo, za kar so obdolžili zaboj obleke in knjig, ki jih je pustil misijonar, ko je bil pri njih kot odposlanec. Bojevniki so se odpravili na pohod, da bi našli in ubili kakšnega Francoza. Razveselili so se, ko so 17. oktobra naleteli na Izaka in njegova dva spremljevalca.
Ujetnike so na poti v Ossernenon pretepali, tam pa so jim s hrbta in rok rezali kose mesa. Nekateri izmed plemena so jim bili sicer naklonjeni in so želeli mir s Francozi, vendar so jih drugi, predvsem bojevniki, želeli usmrtiti, kar so naslednji dan tudi storili. Ko je Izak vstopil v posvetovalni šotor so ga pobili na tla. Janezu so svetovali, naj ne zapusti drugega šotora, kjer je bil zavarovan. Ponoči se je želel izmuzniti ven, da bi pokopal Izakovo truplo in je bil takoj ubit, saj so nanj v zasedi čakali bojevniki. Trupla obeh Francozov so vrgli v reko, glavi pa obesili na ograjo vasi.
Vir
V vasi Ossernenon (na kanadskem ozemlju), trpljenje svetega Izaka Joguesa [žoka] , duhovnika in mučenca iz Družbe Jezusove, ki je bil najprej zasužnjen od poganov in s porezanimi prsti je slednjič umrl z udarcem sekire po glavi.
Vir
Od vseh kanadskih mučencev je največ pretrpel pater Izak Jogues. Rodil se je leta 1607 v Orleansu kot sin uglednega trgovca. Po srednji šoli v tamkajšnjem jezuitskem kolegiju se je odločil, da postane jezuit. Bil je vzoren redovnik, zato so predstojniki uslišali njegovo željo, da gre za misijonarja med Indijance v Kanado. Skupaj s sedmimi sobrati se je poleti 1636 izkrcal na kanadski obali in predstojniki so ga poslali misijonarit k indijanskemu plemenu Huronov. Že med potjo je videl krute prizore ob srečanju s pripadniki plemena Algonkinov (med temi je dvesto let pozneje blagodejno deloval naš veliki misijonar Friderik Baraga). Povedati velja, da so za podivjanost nekaterih indijanskih plemen bili krivi belopolti trgovci, ki so jih sleparili in jih zastrupljali z žganjem.
Francoski jezuiti so imeli med Huroni že dve misijonski postaji. S pogajanji so dosegli, da so Huroni sprejeli medse patra Izaka, ki so mu dali ime ‘Ondesonk’. Predstojnik huronskega misijona pater Janez de Brebeuf je novim misijonarjem dal navodila, kako je treba ravnati z Indijanci. Opozoril jih je tudi: »Vsak čas moramo biti pripravljeni na smrt. Na nas zvračajo krivdo za vse. Če odpove letina ali če je suša, smo krivi mi. Ali se moremo v deželi, kjer primanjkuje vsega in nam ljudje ne morejo pomagati, zaupati komu drugemu kakor samemu Bogu?«
Leta 1640 so patra Izaka določili za predstojnika nove postojanke sv. Marije. Ob napadu Irokezov, ki so bili na bojni nogi s Huroni in tudi s Francozi, so bili zajeti tudi trije francoski misijonarji, ki so jih Irokezi nečloveško mučili, dva so pobili, Izaka pa so to pot pustili pri življenju, ker je bil po njihovih pravilih član druge družine. Pater Izak je tudi v ujetništvu apostolsko deloval, kolikor se je pač dalo. Žena starega indijanskega poglavarja, ki je rekla, da je njegova »teta« ter ga je varovala pred podivjanimi rojaki, mu je pomagala, da je pobegnil k Holandcem. Skrit na majhni tovorni ladji se je vrnil v Evropo. Ko je francoska kraljica Ana videla patrove iznakažene prste (porezali in obgrizli so mu jih Indijanci), je zajokala.
Izak se doma ni dobro počutil in želel je čimprej oditi nazaj med svoje ‘divjake’. Predstojniki so njegovi želji ugodili in leta 1644 se je junaški misijonar vrnil v Kanado. Napotil se je med Irokeze in vzel s seboj črn kovček, v katerem je imel vse potrebno za maševanje. Med potjo so misijonarja zajeli Mohawki in sklenili, da ga umorijo, ker da je bil njegov črni kovček kriv, da so imeli slab lov in da se je žetev osušila. Pobili so ga s sekiro in mu potem glavo odsekali, prav tako so storili z njegovim tovarišem. To se je zgodilo jeseni 1646, tri leta pozneje je padlo še pet francoskih mučencev.
Kri teh mučencev je bilo seme novih kristjanov. Do leta 1650 so bili že skoraj vsi Huroni in Algonkini kristjani, leta 1662 je bil imenovan že prvi škof za Kanado.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.