Rodil se je v Dalmaciji, umrl pa okoli leta 140 v Sori, Italija.
Na poti iz Rima ga je prefekt spraševal glede vere. Priznal mu je, da je kristjan. Sedem dni je bil zaprt brez hrane in pijače. Ker se tudi potem ni hotel odreči veri, je bil obsojen na smrt in umorjen.
Julijan pomeni “iz rodu Julijevcev”
Vir
V Sori (v Láciju, v Italiji), spomin svetega Julijána, mučenca, ki je verjetno trpel za časa cesarja Antonína.
Vir
27. januar je praznik svetega Julijana iz Sore, mučenca.
Sveti Julijan iz Sore (San Giuliano di Sora) je bil po izročilu mlad rimski vojak, rojen v Dalmaciji v 2. stoletju našega štetja in je pripadal družini gens Julia. Bil je kristjan in je v času vladavine cesarja Antonina Pija prišel v Italijo oznanjat evangelij.
Na poti v Kampanijo je v bližini Anagnija naletel na skupino soborcev, ki jih je pozdravil z besedami: „Mir z vami, dragi bratje!“ Vojaki so takoj posumili, da je Julijan kristjan, in ga začeli zasliševati. Ko je Julijan potrdil svojo krščansko vero, so ga takoj aretirali, mu nadeli verige in ga pripeljali v Atino (po drugih virih v Soro).
Guverner Flavianus (po drugih virih prokonzul Dacianus) je Julijana obsodil na teden dni zapora brez hrane in vode v upanju, da bo opustil krščanstvo. Ko Julijan ni hotel izdati svoje vere, so ga mučili na rešetkah.
Med mučenjem se je porušil bližnji poganski Serapisov tempelj. Čeprav je bil Julijan takrat v zaporu, ga je poganska množica obtožila, da je čarovnik. Guverner je Julijana obsodil na smrt. Obglavili so ga v Sori v Italiji 27. januarja leta 161 našega štetja.
Julijanove relikvije, ki so bile prvotno pokopane v bližini porušenega templja, so bile leta 1612 odkrite v starodavni istoimenski cerkvi v bližini Sore. Leta 1614 so relikvije prenesli v cerkev Svetega Duha v Sori. Leta 1802 so jih prenesli v katedralo Santa Maria Assunta v Sori, kjer so še danes.
EN