V Niceji (v Bitíniji, v današnji Turčiji), sveti: Koskónij, Zenon in Melaníp, mučenci.
Vir
Bolland (Acta SS. Ianuarii, I, Benetke 1734, str. 997) navaja, da so ti mučenci, ki so umrli 15. januarja, pripadali egipčanski Cerkvi. V resnici gre za tri mučence iz zelo davnih časov, vsaj iz časa pred Dioklecijanom. Sirski martirologij iz 4. stoletja namreč navaja 19. januar v Niceji (spomin) na Koskonija, Zenona, Melanippa (Meliufosa) med starodavnimi mučenci; in 23. februar: v Aziji med starodavnimi mučenci Polikarp, škof, in Arat, ter Koskonij, Melanippo (Melanuhfôs) in Zenon; in še 2. septembra: v Nikomediji (= Niceji) Afitarqin in Koskonij, Zenon in Melanippo. Spomin je prešel v Hieronimov martirologij, ki jih pravilno navaja 19. januarja in njihov spomin prestavi na 18. in 15. istega meseca: »Niceae Cosconi Zenonis Melanippi«. Iz te zadnje opombe, ki jo zaznamujejo običajne napake pri prepisovanju in topografska vstavka »in Aegypto« (ki se nanaša na druga imena), je nastala bollandistična recenzija.
IT
Koskonij je skupaj z Zenom in Melanipom (Meliuhpos, Melanuhfôs, Menelampus) v Martyrologium Romanum in v sirskem martirologiju iz 4. stoletja naveden kot mučenec v Niceji.
23. februarja so ti trije skupaj z Arotosom v sirsko-pravoslavni cerkvi navedeni kot tovariši Polikarpa iz Smyrne in mučenci v Aziji. Poleg tega so v tej cerkvi 2. septembra navedeni ženska mučenka Qosqona in mučenca Zeneon in Melanippos kot tovariši mučenke Theodote z navedbo kraja Nikomedia – današnji Íznik.
DE
Sveti Koskonij iz Niceje, znan tudi kot Koskoni ali Koskonio, je cenjen katoliški mučenik, ki je živel v 3. stoletju v Niceji v Bitiniji, današnji Turčiji. Čeprav o njegovem življenju ni veliko znanega, sta ga njegova predanost in mučeništvo naredila za pomembno osebnost v krščanski zgodovini. . Verjame se, da je sveti Koskonij zaradi svoje vere trpel preganjanje v času, ko so bili kristjani soočeni z ogromnimi izzivi in grožnjami za svoje življenje. Kljub nevarnosti je ostal trden v svoji predanosti Kristusu in se ni hotel odreči svoji veri. Natančni podatki o mučeništvu svetega Koskonija niso zabeleženi, vendar je njegova neomajna zvestoba krščanskim prepričanjem pripeljala do njegove smrti. Pravijo, da je raje prostovoljno žrtvoval svoje življenje, kot da bi izdal svojo vero, in postal mučenec za Kristusovo stvar. V teku stoletij so bili s svetim Koskonijem povezani različni praznični dnevi. Najpomembnejši v liturgijskem koledarju se praznuje 18. januarja. Vendar je treba omeniti, da se njegov praznik praznuje na različnih datumih, kar odraža raznolike koledarje, ki se uporabljajo v različnih regijah, in stare koledarje. Stari egipčanski koledar ga obeležuje 15. januarja, sirski martirologij in martirologij svetega Hieronima pa 19. januarja. Nekateri koledarji ga obeležujejo tudi 23. februarja in 2. septembra. Čeprav je na voljo le malo informacij o posebnih čudežih ali zavetništvu, ki se pripisujejo svetemu Koskoniju iz Niceje, je njegovo mučeništvo močan primer neomajne vere in predanosti Kristusu. Kot svetnik iz časa pred kongregacijo je bil kanoniziran pred formalnim postopkom, ki ga je uvedla katoliška cerkev. Čeprav upodobitve svetega Koskonija niso znane ali upodobljene v umetnosti, njegova zapuščina živi naprej skozi čaščenje in spomin na njegovo mučeništvo. Verniki častijo njegov pogum in predanost veri ter v času preganjanja ali duhovnih težav iščejo njegovo posredovanje in navdih. Sveti Koskonij iz Niceje je simbolna osebnost zgodnjega krščanstva, ki uteleša ideale žrtvovanja, zvestobe in neomajne predanosti. Njegovo mučeništvo je dokaz trajne vere neštetih kristjanov skozi zgodovino.
EN
Sveti Zeno iz Niceje, znan tudi kot Zenone ali Zenonis, je bil krščanski mučenec 3. stoletja iz Niceje v Bitiniji, današnji Turčiji. Čeprav je informacij o njegovem življenju malo, tisto, kar je znano, kaže sliko zvestega in pogumnega vernika, ki je vztrajal pri svoji krščanski veri. Zgodba svetega Zena je znana predvsem po njegovem mučeništvu, ki je dokaz njegove neomajne zvestobe veri. Na žalost natančni podrobnosti o njegovem mučeništvu ostajajo nejasne. Vendar je bila njegova zavezanost Kristusu in Cerkvi tako globoka, da je postal čaščen kot svetnik. Tradicionalno se svetega Zena spominjamo na različnih prazničnih dnevih skozi vse leto. Ti vključujejo 18. januar, 15. januar po starem egipčanskem koledarju in 19. januar po sirskem martirologiju in martirologiju svetega Hieronima. Poleg tega ga nekateri koledarji častijo 23. februarja ali 2. septembra. Kot svetnik iz časa pred kongregacijo je bil sveti Zeno kanoniziran pred uradno ustanovitvijo kongregacijskega postopka za svetništvo. Čeprav je o njegovem življenju in podrobnostih njegove kanonizacije znanega le malo, sta se njegov kult in čaščenje ohranila skozi stoletja. Čeprav sveti Zeno ni povezan z nobenim posebnim pokroviteljstvom, lahko njegovo posredovanje poiščejo tisti, ki občudujejo njegovo predanost in iščejo navdih na svoji verski poti. Čeprav so zgodovinski podatki o svetem Zenonu iz Niceje skopi, njegova predanost Kristusu in pripravljenost sprejeti mučeništvo pričajo o njegovi neomajni veri. Kot mučenec in zgled krščanske predanosti sveti Zeno še danes navdihuje vernike.
EN
Sveti Melanippus iz Niceje, znan tudi kot Melanippi, Melanippo, Melanuhfôs ali Meliufos, je bil mučenec v zgodnjem krščanskem obdobju. O njegovem življenju ni veliko znanega, vendar mu je njegovo pogumno pričevanje o krščanski veri in njegova končna usmrtitev zaradi nje zagotovila mesto med čaščenimi svetniki. Melanippus se je rodil v Niceji v Bitiniji, ki se nahaja v današnji Turčiji. Živel je v 3. stoletju, v času, ko so kristjani pod vladavino različnih rimskih cesarjev trpeli hudo preganjanje. Kljub tveganjem in nevarnostim je bil Melanippus trdno zavezan svoji veri in svoje življenje posvetil širjenju krščanskega nauka. V tem obdobju je bila Nikeja pomemben center krščanske dejavnosti, Melanippus pa je igral aktivno vlogo v lokalni krščanski skupnosti. Brez strahu je pridigal evangelij, mnoge spreobrnil v krščanstvo in nudil tolažbo tistim, ki so bili preganjani zaradi svojega prepričanja. Ko so rimski oblasti izvedele za Melanippusove dejavnosti, so ga zaradi njegove neomajne vere prijeli. Pred lokalne oblasti so ga privedli in mu dali na izbiro, da se odpove krščanskemu prepričanju ali pa se sooči s hudimi posledicami. Tudi ob surovem mučenju in grožnji s smrtjo je Melanippus vztrajno zavračal, da bi se odpovedal svoji veri. Zaradi svoje neomajne zvestobe Kristusu je bil Melanippus izpostavljen različnim oblikam mučenja in krutega ravnanja. Vendar je vztrajal in ostal odločen in neomajen v svoji veri do samega konca. Končno je bil usmrčen, ker se ni hotel odpovedati svojemu krščanskemu prepričanju. Natančne okoliščine in način Melanippovega mučeništva ostajajo nejasni, saj so zgodovinski zapisi redki. Vendar pa njegovo mučeništvo služi kot dokaz njegove izjemne vere in predanosti kot Kristusovega učenca. Sveti Melanipp iz Niceje ima posebno mesto v srcih vernikov, zlasti v nicejski regiji, kjer je potekalo njegovo mučeništvo. Njegovi prazniki se praznujejo 18. januarja, 15. januarja (po starem egipčanskem koledarju), 19. januarja (po sirskem martirologiju in martirologiju svetega Hieronima), 23. februarja (po nekaterih koledarjih) in 2. septembra (po nekaterih koledarjih). Ti prazniki vernikom ponujajo priložnost, da počastijo njegov spomin in prosijo za njegovo priprošnjo. Čeprav svetnik Melanippus ni znan kot zavetnik, njegov primer neomajne vere in poguma v oblici preganjanja še danes navdihuje kristjane. Spominja nas na žrtve zgodnjih krščanskih mučencev in je luč upanja za vernike, ki se v sodobni družbi soočajo z izzivi svoje vere. Čeprav podoba svetega Melanippa in podrobnosti o njegovem življenju niso znane, sta njegovo mučeništvo in neomajna vera pomembni v krščanski tradiciji. Kljub omejenim informacijam njegova zapuščina še naprej navdihuje vernike, ki iščejo moč in pogum na svoji verski poti.
EN