Imena: Lambert; Lamberta.
Živel in deloval je v 7. stoletju na sedanjem belgijskem in holandskem ozemlju. Rodil se je v Maastrichtu. Starši so bili premožni in ugledni. Njegova učitelja sta bila sveta Landoald in Teodard. Po temeljitem šolanju ga je slednji posvetil v duhovnika. Zaradi čedalje pogostejšega nasilja in ropanja na škofijskih posestvih se je škof Teodard šel pritožit h kralju Hilderiku. Ko se je vračal, so ga plemiči iz zasede umorili. Lambert je bil kreposten in izobražen in je imel, kakor pravi o njem življenjepis, »knežji nastop in se je znal odlično vesti«, zato so ga duhovniki in ljudstvo soglasno izvolili za novega škofa. Toda že po treh ali štirih letih se je moral umakniti s škofijskega sedeža.
Ko je zavladal kralj Teodorik III., je dal Lamberta poklicati iz pregnanstva. Za škofijski sedež si je izbral Leodium, sedanji Lie`ge. Lambert se je z vso vnemo lotil urejanja cerkvenih razmer. Pogosto se je odpravljal na misijonska potovanja v Brabant v srednji Belgiji, na katerih ga je spremljal sv. Vilibrord, izkušen misijonar in poznejši škof. Nasilni plemiči so tudi njemu kratili cerkvene pravice in si prilaščali cerkveno premoženje, zato se je pritožil pri kralju Teodoriku III. Ko se je vrnil domov, so vdrli v njegovo hišo in ga umorili.
Poznejši viri navajajo še en vzrok njegove nasilne smrti. Vrhovni oskrbnik kralja Teodorika, Pipin iz Heristala, je zavrgel svojo zakonito ženo in živel v prešuštvu z lepo Alpaido. Lambert ga je zato grajal. Pri nekem obedu ni hotel blagosloviti Pipinove čaše. Maščevalna ženska je najela nekaj ljudi, ki so ponoči, ko je molil, vdrli v njegovo stanovanje in ga prebodli s sulico.
Lamberta so takoj po smrti začeli častiti kot svetnika in mučenca. V Lie`geu so mu postavili lepo cerkev, ki pa so jo med francosko revolucijo razdejali in velik del svetnikovih posmrtnih ostankov uničili. Tudi na Slovenskem je svetniku posvečeno nekaj cerkva.
Goduje 17.septembra.
Vir
Zavetnik: Za zavetnika so ga izbrali bandažisti, zobozdravniki in kirurgi, priporočajo se mu tudi pri ledvičnih boleznih. Poleg tega je zavetnik več krajev, med njimi tudi Liègeja in Maastrichta.
Atributi: meč, puščico, model cerkve ali križ
Podobno kakor Janez Krstnik je tudi sveti Lambert postal žrtev maščevalne prešuštnice in nasilnih plemičev. Pri urejanju cerkvenih razmer v škofiji se je namreč hudo zameril tistim, ki so si prilaščali cerkveno premoženje, prav tako pa tudi mogočnemu Pipinu, majordomu kralja Teodorika III., in njegovi ljubici Alpaidi.
Ime: Lambert je zloženka iz starovisokonemških besed lant »dežela« in beraht »bleščeč, slaven«.
Rodil se je okoli leta 625 v Maastrichtu na Nizozemskem, umrl pa 17. septembra 705 v Liègeu v Belgiji.
Družina: Bil je frankovskega rodu, očetu je bilo ime Aper, materi pa Herisplindis. Starši so bili premožni in ugledni, rod pa je bil že več kolen krščanski.
Sodobniki: sveti Landoald, Vilibrord, Vito in Landrada, kralja Hilderik II. in III. ter Ebroin, Pipin.
Škofija: Lamberta so leta 670 izvolili za naslednika umorjenega škofa Teodarda, njegovega strica in učitelja. Škofija v Maastrichtu (Tongeren) je bila ustanovljena okoli leta 315, Lambert pa je škofijski sedež prenesel v Liège. Škofija ima danes 525 župnij in okoli 700.000 katoličanov (68 %). Pred kratkim so dobili novega škofa, Jean-Pierra Delvillea.
Izgnanstvo: Po smrti kralja Hilderika II. je moral Lambert v izgnanstvo v benediktinski samostan Stablo, kjer je preživel sedem let, dokler se ni smel leta 682 vrniti v svojo škofijo.
Kreposti: Bil je kreposten in izobražen, njegov življenjepis navaja, da je imel »knežji nastop in se je znal odlično vesti«. Bil pa je predvsem zgleden duhovnik, pobožen, ponižen ter skrben pastir svoje škofije. Veliko časa je preživel tudi na misijonskih potovanjih.
Mučeništvo: Ker je grajal grešno razmerje majordoma Pipina z Alpaido, je ta najela morilce, ki so ponoči vdrli v njegovo stanovanje. Sprva se je hotel braniti z mečem, nato pa ga povesil, pokleknil in bil med molitvijo ubit s puščico.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa, klečečega in prebodenega s sulico ali kopjem; tudi v koretlju, ko nese žerjavico k oltarju. Kot atribute ima pri sebi še meč, puščico, model cerkve ali križ.
Pri nas: Po zaslugi plemstva, zlasti dedičev Eme Krške, se je češčenje svetega Lamberta v srednjem veku razširilo tudi pri nas. Posvečenih mu je šest cerkva: dve župnijski in štiri podružnične. Po njem se imenuje tudi kraj Šentlambert pri Zagorju.
Grob: Pokopali so ga v njegovem rodnem mestu, njegov naslednik sv. Hubert pa je dal v Liègeju (Leodiju), kjer je bil umorjen, postaviti cerkev in truplo prenesel vanjo. Med francosko revolucijo je bila razdejana in velik del relikvij uničen. V katedrali v Freiburgu hranijo njegovo glavo.
Goduje: 17. septembra.
Vir
V Liege-u [liéžu] (v Avstráziji, v današnji Belgiji), trpljenje svetega Lambérta, škofa in mučenca v Maastrichtu. Bil je izgnan in se podal v stavelotski samostan. Nato, ko je bil vrnjen sedežu, je odlično vršil pastoralno službo in bil od zavistnežev kot nedolžen ubit.
Vir