Peter To Rot je prvi svetnik v Cerkvi na Papui. Čast oltarja je dosegel 17. januarja 1995, ko ga je za blaženega razglasil Janez Pavel II. Katehet in mučenec je vzor moža in očeta, velikega branilca družine in zakramenta zakona.
Peter se je rodil v plemenu, iz katerega so izšli prvi spreobrnjenci h katoliški veri. Po starših je prejel vero, ki ni bila običajna. Ker je bil bister, bi bil primeren za duhovniški poklic. Namesto da bi ga poslal na študij v Evropo, je oče zanj izbral drugačno prihodnost: že z enaindvajsetimi leti je Peter postal katehet, pri štiriindvajsetih pa se je poročil s Pavlo Varpit, ki je bila prav tako goreča vernica. »Bil je pobožen mož, ljubeč oče in prizadeven katehet, znan po svoji prisrčnosti, vljudnosti in sočutju. Svojo ženo je zelo spoštoval; z njo je molil vsako jutro in večer. Svoje otroke je globoko ljubil, posvečal jim je toliko časa, kolikor je bilo mogoče. Tvegal je, ko je branil učenje Cerkve o nerazvezanosti zakona in vzajemne zvestobe.
Med drugo svetovno vojno so njegovo vas zavzeli Japonci. Misijonarje so zaprli, zato je Rot prevzel skrbel za duhovno življenje svojih vaščanov s poučevanjem, obiskovanjem bolnikov in krščevanjem. Toda ko so oblasti dovolile poligamijo, je Peter odločno zavrnil takšno početje. Ni izbral »lažje poti«. Dejal je: »Izpolniti moram svojo dolžnost kot pričevalec v Cerkvi Jezusa Kristusa.« Tudi v ječi je ostal veder, celo vesel. Umrl je zaradi injekcije japonskega zdravnika julija 1945.
Vir
V nedeljo, 19. oktobra 2025, je bilo skupaj z blaženo sestro Marijo Troncatti, hčerjo Marije Pomočnice, za svetnike razglašenih še šest drugih blaženih, med njimi papuanski laik in katehet Peter To Rot. S tem je postal prvi svetnik za melanezijsko Cerkev ter vir nadaljnjega veselja in ponosa za tamkajšnjo salezijansko družino.
Papež sveti Janez Pavel II. je 17. januarja 1995 v Port Moresbyju Petra To Rota razglasil za blaženega. Od njegove beatifikacije se njegovi priprošnji pripisujejo številni čudeži. Njegov sloves svetosti je razširjen po vsej Oceaniji.
Vendar je postopek za njegovo kanonizacijo vrsto let zastajal. Ena največjih težav je bila ustna kultura Papue Nove Gvineje. Zelo težko je dokumentirati zahtevani čudež, saj le malo bolnišnic lahko zagotovi znanstveno dokumentacijo, potrebno za dokazovanje domnevnega čudežnega ozdravljenja. Ker se lokalna kultura opira predvsem na ustno komunikacijo, je težko pisno zabeležiti kakršne koli čudeže. Škofi Papue Nove Gvineje in Salomonovih otokov so zato zaprosili za oprostitev od čudeža, potrebnega za kanonizacijo.
22. marca 2024 je papež Frančišek podelil oprostitev od formalnega postopka kanonizacije, za katerega Cerkev zahteva redno preiskavo in ustrezen čudež. S to oprostitvijo papež po skrbni preiskavi prizna dolgoletno predanost, ne da bi čakal na priznanje čudeža. Papež Frančišek je storil enako v primeru Janeza XXIII., ki je bil razglašen za svetnika na podlagi svojega desetletnega svetovnega slovesa svetosti, ne da bi bil priznan drugi čudež. Papež Leon XIV. je v svojem prvem konzistoriju določil kanonizacijo Petra To Rota, skupaj z blaženo Marijo Troncatti in drugimi, na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 2025.
Peter, rojen 5. marca 1912, je bil vzgojen v krščanski veri in je postal katehet. Njegovo življenje so zaznamovale dobrodelnost, ponižnost in predanost revnim in sirotam. Med japonsko okupacijo Papue Nove Gvineje med drugo svetovno vojno je Peter je nadaljeval s pripravo parov na poroko, medtem ko so bili misijonarji zaprti. Ko je bilo njegovo pastoralno delo prepovedano, je na skrivaj nadaljeval svoj apostolat, zavedajoč se, da je njegovo življenje ogroženo.
Tudi evharistična pobožnost Petra To Rota je izjemna. Evharistijo je prinašal svojemu ljudstvu, medtem ko so bili misijonarji ujetniki japonske cesarske vojske. Odločno je zagovarjal svetost zakona in nasprotoval praksi poligamije. Soočil se je celo s svojim starejšim bratom, ki si je vzel drugo ženo. Slednja ga je prijavila japonski policiji, Peter pa je bil obsojen na dva meseca zapora, kjer je julija 1945 umrl, ker so ga japonski vojaki zastrupili.
Peter To Rot je bil Melanezijec. Katoliška vera je bila vanj globoko vpeta. Svojo službo kateheta je opravljal z globokim spoštovanjem do svoje kulturne dediščine in na način, ki je odmeval v njegovi skupnosti, vendar ni okleval izpodbijati tradicionalnih praks, ki so bile v nasprotju z naukom Jezusa Kristusa.
Petrova pot do svetosti je močna potrditev tega, kar je sveti Janez Pavel II. zapisal v posinodalni spodbudi Cerkev v Oceaniji: »Jezusova pot je vedno pot poslanstva; zdaj vabi svoje sledilce, naj ljudstvom Oceanije na novo oznanjajo evangelij, da se bosta kultura in oznanjevanje evangelija srečala in se medsebojno obogatila ter da bo dobra novica slišana, spodbudila vero in bo globlje živeta.«
Uradni portret Petra To Rota, ki je bil uporabljen za kanonizacijo, je ustvaril priznani španski umetnik Raul Bersoza Fernandez.
Kanonizacija Petra To Rota je tudi vabilo celotni salezijanski družbi in salezijanski družini, da rasteta v ozaveščenosti o Cerkvi v Oceaniji, zlasti v Melaneziji, kjer deluje 51 don Boskovih sinov v devetih navzočnostih na Papui Novi Gvineji in Salomonovih otokih, združenih v vizitatoriji blaženega Filipa Rinaldija.
V Melaneziji so navzoče tudi hčere Marije Pomočnice, salezijanci sotrudniki, don Boskovi prostovoljci, Združenje Marije Pomočnice, sestre Jezusove ljubezni, Združenje bivših don Boskovih gojencev, nekdanje gojenke FMA in sestre misijonarke Marije Pomočnice.
Vir
V pokrajini Rakunai (na otoku Nova Britanija, v Melanéziji), sveti Peter To Rot mučenec, družinski oče in katehet, ki je bil ujet ob divjanju druge svetovne vojne. Ker je vztrajal v svoji službi, je dovršil mučeništvo z injekcijo strupa.
Vir
Rodil se je 5. marca 1912 na otoku Rakunai-Rabaul v današnji Papui Novi Gvineji. Odraščal je v številčni družini, bil je krščansko vzgojen in postal katehist. S ponižnostjo in skrbnostjo se je posvečal pastoralnemu služenju, vodila ga je tudi velika ljubezen do bližnjega: po svojih najboljših močeh se je posvečal ubogim, bolnim in sirotam. Pri 23 letih se je poročil s Paulo La Varpit, s katero je imel tri otroke. Ko so Japonci med drugo svetovno vojno zasedli Papuo Novo Gvinejo, so bili vsi misijonarji zaprti, vendar pastoralna dejavnost sprva ni bila ovirana. Peter se je zato omejil na tisto, kar je bilo dovoljeno, da ne bi zapustil krščanske skupnosti. Nadaljeval je s katehezami in s pripravo parov na poroko, nato pa je bil prisiljen omejiti svoje dejavnosti, ki so bile nazadnje vse prepovedane. Na skrivaj je nadaljeval svoj apostolat z veliko previdnostjo, da ne bi ogrozil življenja vernikov, vendar pa se je zavedal, da ogroža svoje življenje. Odločno je nasprotoval poligamiji, ki so jo Japonci dovolili, da bi se prikupili lokalnim plemenom, in je šel celo tako daleč, da je kljuboval svojemu starejšemu bratu, ki se je zanjo odločil. Ta ga je zato prijavil policiji, ki ga je leta 1945 aretirala. Obsojen je bil na dva meseca zapora, julija pa je tam umrl zaradi zastrupitve. Papež Janez Pavel II. ga je 17. januarja 1995 v Port Moresbyju razglasil za blaženega.
Vir
Papež Leon XIV. ga je 19. oktobra 2025 razglasil za svetnika.
Vir