V Meauxu [móju] v Névstriji (v današnji Franciji) je umrl sveti Rigomer, škof. († ok. 530)
Vir
Sveti Rigomer (Rigomer ali Rigomerus) je bil deseti škof v Meauxu. Ne vemo, kdaj je živel, med 4. in 6. stoletjem, vendar se v kronoteki starodavne škofije pojavlja za Principijem in pred Krescencijem.
Njegovega imena ni na starodavnem seznamu škofov, ki se začenja z Medoveo iz leta 549. Le starodavni, izgubljeni katalog, je svetemu Faronu pripisal številne predhodnike, od katerih mnogi sploh niso bili škofje v Meauxu. Na tem seznamu, o katerem poroča tudi Gallia Christiana, pa je omenjen škof sveti Rigomer.
O tem škofu obstaja dolgo izročilo o njegovem čaščenju. Leta 1004 je škof Gilbert svojim kanonikom podelil opatijo, ki je bila pod zaščito svetega Rigomerja.
V brevirju iz Meauxa iz leta 1640 je omenjen kot svetnik s praznikom, določenim za 28. maj.
Še danes je v predmestju Meauxa cerkev, posvečena svetemu Rigomerju.
IT
Po izročilu je bil Rigomer deseti škof v Meauxu. Sodobniki so hvalili njegovo obrambo cerkve pred sovražniki.
Rigomerjeve relikvije so bile shranjene v katedrali v Meauxu; med verskimi vojnami so jih razsejali hugenoti. V predmestju so zgradili majhno cerkev, posvečeno njemu, ki so jo leta 1005 predali kanonikom katedrale, leta 1135 pa so jo spremenili v samostan, ki pa je že zdavnaj ukinjen. Danes je po njem poimenovana ulica v mestu.
DE
Sveti Rigomer (Richomer, Ricomer, Ricimer; fr: Rigomé; lat: Rigomerus, Rogomerus) se je rodil nekje v 4. stoletju v današnji Franciji. V začetku 5. stoletja je bil po izročilu deseti škof v Meauxu v frankovskem kraljestvu Neustrija, zdaj v departmaju Seine-et-Marne v francoski regiji Île-de-France. Sodobni zgodovinarji so hvalili njegovo obrambo Cerkve pred sovražniki in posebej omenjali njegovo škofovsko moč.
Rigomer je umrl okoli leta 530 (?) v Meauxu. Njegove relikvije so bile do verskih vojn v 16. stoletju shranjene v tamkajšnji katedrali, ko so jih kalvinistični hugenoti razpršili na vse strani. Njegov spominski dan je običajno 28. maj, v zadnji izdaji Martyrologium Romanum (2004) pa se ga spominjajo 4. januarja:
Meldis in Néustria, sancti Rigoméri, epíscopi.
Meaux in Neustria [zdaj v Franciji], St Rigomer, škof.
V predmestju je bila zgrajena majhna cerkev, posvečena njemu. Leta 1005 so jo predali kanonikom katedrale, leta 1135 pa so jo spremenili v samostan, ki pa je že zdavnaj ukinjen. Danes je po njem poimenovana ulica v mestu.
Rigomer (Richomer, Ricomer, Ricimer) je moško ime, tvorjeno iz germanskih korenov ric (= močan) in mer (= velik), nosilo pa ga je več frankovskih ali švabskih knezov.
NOR
Sveti Rigomer iz Meauxa je bil škof iz šestega stoletja v Meauxu v Franciji. Bil je znan po preprostem življenju in zavzeti predanosti svojim duhovnim dolžnostim. O zgodnjem življenju in izvoru svetega Rigomera ni veliko znanega. Domneva pa se, da se je rodil v šestem stoletju in odraščal v Franciji. Poklican v duhovništvo je postal škof v Meauxu, kjer je služil z veliko ponižnostjo in pobožnostjo. Svetega Rigomera so občudovali zaradi njegove preprostosti in neomajne predanosti naukom Katoliške cerkve. Znan je bil po svoji miroljubni naravi in sposobnosti spodbujanja enotnosti med svojo čredo. Rigomer si je neutrudno prizadeval za širjenje evangelija in vodenje svoje skupnosti k življenju v veri, upanju in ljubezni. Kljub svoji duhovni predanosti pa se je sveti Rigomer znašel v sporu s Karlom Martelom, mogočnim frankovskim vladarjem. Domneva se, da je Karel Martel Rigomera izgnal iz političnih razlogov, morda zaradi napetosti med Cerkvijo in vladajočim razredom. Zaradi tega je moral sveti Rigomer zapustiti svojo ljubljeno škofijo Meaux in živeti v izgnanstvu. Čeprav so podrobnosti o življenju svetega Rigomera v izgnanstvu redke, se govori, da je še naprej živel pobožno in predano življenje. Ostal je neomajen v svoji veri in še naprej navdihoval ljudi okoli sebe, tudi ko se je soočal s težavami in ločitvijo od svoje črede. Sveti Rigomer je zadnja leta svojega življenja preživel v izgnanstvu ter pogumno in milostno prenašal težave, ki so ga doletele. Njegova neomajna predanost veri in Cerkvi je bila dokaz njegove ljubezni do Boga in njegovega ljudstva. Praznik svetega Rigomera praznujemo 4. januarja. Katoliška cerkev ga je priznala za svetnika v času pred uradnim postopkom kanonizacije, imenovanem predkongregacija. Zato posebne podrobnosti o njegovem zavetništvu in upodobitvah niso zabeležene. Čeprav je bilo njegovo življenje polno izzivov, je zgodba svetega Rigomera zgled trdne vere in neomajne predanosti svojemu duhovnemu poklicu. Njegova zapuščina živi kot vir navdiha za vse, ki se zaradi svojih prepričanj soočajo s preizkušnjami in preganjanjem.
EN