V Afriki, sveti Sálvij, mučenec, na katerega rojstni dan je imel sveti Avguštin govor za kartažansko ljudstvo. († 11. januar ok. 360)
Vir
11. januarja Cerkev praznuje spomin na svetega Salvija, mučenca v Afriki. O njem je malo znanega, vendar je njegov lik prenesel sveti Avguštin, ki je na obletnico njegove smrti imel pridigo prebivalcem Kartagine.
Po Avguštinovem pričevanju je bil sveti Salvij mlad kristjan, ki je v 3. stoletju živel v Afriki. Bil je človek globoke vere in velikega poguma. Ko se je preganjanje kristjanov zaostrilo, so Salvija aretirali in ga privedli pred sodnika.
Sodnik je poskušal Salvija prepričati, naj se odpove svoji veri, vendar je mladi kristjan vztrajno odklonil. Nato je bil obsojen na smrt in obglavljen.
Avguštin, ki je bil prijatelj svetega Salvija, ga opisuje kot „slavnega mučenca“, ki je s svojim življenjem in smrtjo pričal o svoji veri.
Slika, ki jo dobimo o svetem Salviju, je podoba mladega kristjana, ki je svojo vero živel strastno in odločno. To je zgled poguma in pričevanja, ki nas še danes navdihuje.
IT
Salvij je umrl, ko so mu privrženci donatizma okoli vratu privezali mrtve pse in ga pretepli.
Salvija so častili v Kartagini. Sveti Avguštin iz Hipona je o njem pridigal na dan njegove smrti, verjetno v baziliki Damous el Karita, škofijski cerkvi, ki je zdaj v ruševinah.
DE
Sveti Salvij Severnoafriški, znan tudi kot Salvij Kartaginski, je bil krščanski mučenec, ki je živel v rimskem obdobju v Severni Afriki. O njegovem zgodnjem življenju in izvoru je znanega zelo malo. Vendar je njegovo življenje in mučeništvo zapisal in o njem razpravljal znani teolog in filozof, sveti Avguštin iz Hipona. Sveti Salvij je živel v času velikega verskega preganjanja, ko so bili kristjani pogosto tarča napadov zaradi svoje vere. Verjamejo, da je bil privrženec krščanske vere v času vladavine rimskega cesarja Decija, ki je v začetku 3. stoletja izdal vrsto odlokov, po katerih so morali vsi žrtvovati rimskim bogovom. Ti edikti so bili posebej usmerjeni proti kristjanom, ki niso hoteli častiti nobenega drugega božanstva razen edinega pravega Boga. Kljub nevarnostim, ki so jih predstavljali ti edikti, je sveti Salvij ostal neomajen v svoji veri in se ni hotel odreči svojim prepričanjem. Ta neomajna zavezanost krščanstvu je pripeljala do njegove aretacije in poznejšega mučeništva. Pravijo, da je sveti Avguštin, ki je bil Salvijev sodobnik, pridigal o njegovem pogumu in moči njegove vere. Natančne podrobnosti o mučeništvu svetega Salvija niso dobro dokumentirane, vendar se domneva, da je bil izpostavljen različnim oblikam mučenja in preganjanja, ker se ni hotel podrediti rimskim oblastem. Morda je bil deležen krutih kazni, kot so pretepanje, zapor ali celo javno ponižanje. Na koncu je bil sveti Salvij usmrčen, ker se ni hotel odpovedati krščanski veri. Po njegovi mučeniški smrti je zgodnja krščanska skupnost v Severni Afriki svetnika častila kot svetnika. Njegov kult je postal priljubljen med verniki, ki so iskali njegovo priprošnjo in vodstvo v času preganjanja. Kljub temu njegovo zastopstvo in posebni zavetniki niso splošno znani ali zapisani. God svetega Salvija se praznuje 11. januarja v spomin na njegovo mučeništvo in pričevanje o krščanski veri, ki ga je ponudil. Čeprav postopek formalne kanonizacije v njegovem času ni obstajal, je sveti Salvij priznan kot svetnik z izjemnim pogumom in predanostjo v obdobju pred kongregacijo, pred vzpostavitvijo sodobnega postopka kanonizacije. Skratka, sveti Salvij iz Severne Afrike je bil krščanski mučenec, ki se je neustrašno zavzemal za svojo vero v obdobju hudega verskega preganjanja. Njegova zgodba je danes navdih za vernike, saj nas opominja na moč neomajne vere in pripravljenosti žrtvovati se za svoje prepričanje. Čeprav je o njegovem življenju znanih le malo podrobnosti, vpliv njegovega mučeništva živi še naprej s spisi svetega Avguština in čaščenjem vernikov.
EN